Še ena veseloigra: Kaj pa, če je pandemija distopija?

Odkar vem zase, sem precejšen realist. Risanke sem nehal gledati, ko sem bil star kakih sedem let. Miš udari mačko s kladivom po glavi, njemu pa nič ni? Zajebavajte koga drugega. Kot najstnik sem se zaljubil v filme — kar traja še danes —, ampak nikoli nisem mogel prežvečiti filmov tipa Harry Potter, Vojna zvezd in podobnih.

Po domače povedano, ne maram bluzancij. Ena izjema obstaja: to so serije (in filmi) iz Star Trek franšize, ker temeljijo na znanstvenih dejstvih. Potovanje z WARP hitrostjo je teoretično možno, samo tehnologija še ni dovolj razvita. Življenje na drugih planetih? Možno. Drugačne življenjske forme, ki pa so kljub temu inteligentne? Možno. No bullshitting there.

Utopija, distopija

Všeč mi je bila tudi vizija Genea Roddenberryja, avtorja Zvezdnih stez, da se v prihodnosti ne bomo delili na črnce in belce, da ne bo držav, ker bomo vsi eno in delovali v skupno dobro in da ne bo denarja, ker bodo osnovne dobrine kot so hrana, obleke vsem...