Študentom razlagam, da isto delovanje posameznikov ni nujno isto. Ali gre za isto delovanje ali ne, namreč ni odvisno od tega, kako posamezniki delujejo, temveč od tega, zakaj na določen način delujejo.
Naj ponazorim: da nekdo ne ukrade — ali po slovensko: ne vzame — pet milijonov evrov, je lahko posledica tega, da oseba misli, da je to nepošteno; lahko je posledica tega, da so tej osebi drugi rekli, naj tega ne naredi; ali pa je posledica tega, da s tem dejanjem bi ne požela socialnega aplavza.
Ti trije različni vzroki povzročijo isto posledico — da oseba ne ukrade petih milijonov —, vendar zato ni mogoče vseh treh oseb razglasiti za moralne. Moralna je samo prva. Druga in tretja pa ne.
Nevarnost sklepanja na osnovi istega delovanja je torej ta, da se lahko motimo v zvezi s tem, kar se dogaja. Do napačnih sklepov o vzrokih. Do napačnih prognoz o posledicah. Do napačnih ocen o akterjih. In še do mnogih drugih. To namesto jasne slike ustvarja kaos. In s tem onemogoča smiselno in učinkovito družbeno delovanje.

Generiranje nezadovoljstva

Točno to se nam v Sloveniji trenutno dogaja. Hvalevredno nezadovoljstvo z vlado je v protestih združilo posameznike, katerih nezadovoljstvo generirajo mnogi različni vzroki. Ti so pogosto ne samo nekompatibilni, temveč se celo izključujejo. Tako nam recimo nekatere matere razlagajo, da so nezadovoljne, ker morajo njihovi otroci v šolah stati v vrsti »kot v zaporu«! Poslušamo recimo nekatere strokovnjake, ki so nezadovoljni z vlado zato, ker se ne strinjajo s smiselnostjo nošenja mask.
Državljani izražajo nezadovoljstvo z zaščitnimi ukrepi proti korona virusu. Nekateri izražajo nezadovoljstvo z vlado zaradi obračunavanja z mediji. Drugi spet so nezadovoljni zaradi omejevanja pravice do zbiranja, zaradi načina komuniciranja z javnostjo in mediji, izločanja nevladnih organizacij iz postopkov, v katere so bile doslej vključene.
Nekateri so spet nezadovoljni zaradi nedemokratičnih značilnosti delovanja vlade. Nekateri so v janšizmu prepoznali fašistične elemente. V mariborski Pekarni, kjer je mariborski župan — ki se na družbene procese spozna toliko kot jaz na statiko — dal odstraniti grafit »SMRT NARODU, SVOBODA FAŠIZMU!«, so postavili spominsko ploščo z istim grafitom. Kamor bom šla prižgat svečo ali položit cvetje, se mi zdi.
Še in še bi lahko naštevali, s čim vsem Slovenci niso zadovoljni, ko gre za trenutno vlado. In zakaj si želijo, da vlada odstopi. Ali da se jo kakorkoli odstrani. In da bi imeli volitve.

Pijani od moči

Kar je pravilna zahteva. Tudi za vlado sámo. Če bi vlada kaj vedela o družbeni produkciji nezaupanja — pa seveda ne ve, ker vlade nasploh ne berejo (ta pa še posebej ne) in nimajo znanja o družbenih procesih (ali pa ga ne upoštevajo, če ga slučajno imajo) —, bi vedela tudi to, da z generiranjem nezadovoljstev sama sebi koplje jamo.
Ljudstvo bo že preživelo. Čeprav se zdi, da vlada misli, da ne bo. Toda tisti, ki ne bo preživel, je vlada. Te bo prej ali slej konec. Če bi vlada želela sama sebi dobro, bi takoj razpisala predčasne volitve. Na katerih bi SDS očitno spet zmagala. Bingo!
A ker vlada ne razume, kaj je dobro za Slovence in slovensko družbo in državo, ampak niti tega, kaj je dobro za njo samo — ker je očitno pijana od moči in od vsega, kar to nosi s  sabo —, dela neumnosti. In več neumnosti ko dela, več nezadovoljstva producira in več se državljanov obrača proti njej. Iz različnih razlogov. In več ko producira nezadovoljstva, manjša je možnost za njeno dolgoročno preživetje.

Koliko bo škode?

Ti razlogi bodo tudi v prihodnje polnili ulice slovenskih mest. Izražanje nezadovoljstva slovenskih državljanov zoper vlado bo trajalo tako dolgo, da bo vlada padla. In vlada ne bo mogla tega z ničimer preprečiti. Tudi če začne uporabljati odkrito represijo. Tudi če uvede policijsko uro. Tudi če si izmisli kakršenkoli odlok za preprečevanje javnih zborovanj. V ljudeh tli nezadovoljstvo. To je v njih. In v ta prostor vlada ne more poseči. Oziroma bi lahko, če bi znala. Pa hvala bogu ne zna.