Po pogovoru z generalnim sekretarjem AGW in informbirojevko Rebernadzejevo je bilo ugotovljeno, da kršitev ni bilo.
Res je seveda, da je bila že prva od teh oddaj pristranska, saj med razpravljalci ni bilo nobenega prominentnega, nikar že gorečega zagovornika novele oz. nasprotnika referenduma. V studiu je bilo skoraj “vse črno”, kot je napisal Cankar v Hlapcih …
Ta slavna depolitizacija
Seveda pa to ni bil razlog za nadzor. Če bi bil, bi RTV lahko že zdavnaj ukazali zapreti štacuno. Nadzor je bil samo svarilo in nagajanje. Signal vlade opoziciji — ki drži RTV v klinču —, da se jim ne bodo pustili.
Ni nujno, da bo bojkotno-inšpektorska strategija vlade pokopala novelo Zakona o RTV. Celo zelo verjetno je, da je ne bo. SDS in njeni ljudje na RTV in v drugih desničarskih medijih delajo na tem, da bodo v glavnem nezainteresirano večino odvrnili od tega, da bi glasovali proti.
Medijski pribočniki desničarjev so zaradi tega šli pričakovano v luft, češ, tako si Golobovi predstavljajo to slavno depolitizacijo RTV.
No, meni se to ne zdi nič nedemokratičnega, kaj šele škandaloznega. Aktivnosti oblasti, da vzpostavijo politični red na RTV, načeloma pozdravljam. Bi jim pa priporočal, naj se tega lotijo nekoliko bolj spretno. Pošiljati na RTV inšpektorat je podobno, kot če bi na dinozavra streljali s fračo.
Kruta pomota
Gibanje Svoboda je recimo pred dvema tednoma odklonilo povabilo v omenjeno oddajo z naslednjimi besedami vodje poslanske skupine:
“Ne želimo sodelovati pri jasni in evidentni zlorabi javnega servisa za referendumsko kampanjo.”
Tega si verjetno ni sam izmislil Borut Sajovic — ki je že večkrat dokazal, da ni dober za nastope v javnosti —, ampak to je bila kruta pomota, da ne rečem neumna odločitev.
Zadeva ni nova, vendar je postala aktualna zaradi tega rahlo smešnega inšpekcijskega nadzora, s katerim je vlada požugala Televiziji.
Naj folk vidi!
Jasno. Inkriminirana oddaja je bila “jasna in evidentna zloraba javnega servisa za referendumsko kampanjo”. A ta oddaja je bila “zloraba” (tudi) zato, ker jo je Gibanje Svoboda bojkotiralo. Bojkotiralo pa jo je zato, ker so hoteli, da brez njih — sicer povabljenih — izpade kot “zloraba”.
Z izgovorom, da se tega ne greš, ker se ti zdi zamalo, je zagotovo lažje bojkotirati oddajo — in televizijcem post festum nagajati z inšpekcijo —, kot pa polemizirati pred kamero z ljudmi, ki jih ne moreš niti videti in oni tudi tebe ne, ker se itak vzajemno prezirate.
Osovraženo in nanišanjeno upravno in uredniško vodstvo TVS je seveda manipulativno navijalo zase in za svoje. Zato (vladni) zagovorniki novele zakona niso hoteli v oddajo. Pravilno so domnevali, da bo oddaja neizogibno pristranska, in si rekli: mi se tega ne gremo, ker vemo, da bo oddaja pristranska — ampak to lahko obrnemo v svoj prid, češ, naj folk le vidi, kakšni so na RTV!
Si to dolžen
Toda Gibanje Svoboda ni v situaciji, da bi si lahko privoščilo bojkot oddaje. Te oddaje že ne. Ne na tej televiziji. Gibanje Svoboda je dolžno zagovarjati zakon, ki so ga sami predlagali, in ga braniti pred zagroženim referendumom! Predlagatelj zakona pri zagovarjanju svojega cilja ne more biti izbirčen glede voditeljice oddaje, oponentov v studiu in pričakovanega nivoja debate.
RTV je poslala generala Whatmougha in polkovnika Urbanijo, torej dva glavna hišna zoprneža, plus bivšega ministra za kulturo Simonitija, nenadkriljivega intelektualnega cinika.
Koga pa je poslalo Gibanje Svoboda oz. vlada? Aja, nikogar. Ker se s takimi ne pogovarjajo.
Zakaj bi se delali fine?
Zakaj ni bilo v oddaji resorne ministrice, ministrice za kulturo Aste Vrečko? Ali kakega njenega medijskega svetovalca? In predvsem, zakaj ni bilo v oddaji Mojce Pašek Šetinc, poslanke Gibanja Svoboda, glavne parlamentarne sponzorke in promotorke Zakona o RTV? So se v resnici zbali, da ne bodo kos manipulantskim nesramnežem, ki so jih čakali v studiu v zasedi?
Zato je morda vendarle pametno — četudi ni lepo in prav —, da se politični podporniki novele Zakona od te samoradikalizirajoče se godlje distancirajo in pošiljajo po kostanj v žerjavico anonimne inšpektorje in strankarske sopotnike.
Z izgovorom, da se tega ne greš, ker se ti zdi zamalo, je zagotovo lažje bojkotirati oddajo — in televizijcem post festum nagajati z inšpekcijo —, kot pa polemizirati pred kamero z ljudmi, ki jih ne moreš niti videti in oni tudi tebe ne, ker se itak vzajemno prezirate.
Zakaj bi se delali fine, če nismo? Tako daleč s(m)o stvari prignali.
Ne lepo ne prav
Ni nujno, da bo ta pišmevuharska, bojkotna, ignorantska strategija vlade pokopala novelo Zakona o RTV oz. omogočila zmago desnice na referendumu. Celo zelo verjetno je, da je ne bo. SDS in njeni ljudje na RTV in v drugih, njihovih ali njim naklonjenih desničarskih medijih namreč nevede uspešno delajo na tem, da bodo nič hudega slutečo in v glavnem nezainteresirano večino državljanov odvrnili od tega, da bi glasovali proti (ali sploh šli glasovat).
Zato je morda vendarle pametno — četudi ni lepo in prav —, da se politični podporniki novele Zakona od te samoradikalizirajoče se godlje distancirajo in pošiljajo po kostanj v žerjavico anonimne inšpektorje in strankarske sopotnike.