EU se je z našo vladavino prava in svobodo medijev v zadnjih dveh letih kar precej ukvarjala. Nekateri smo slutili, da zato, ker pri nas glede tega ni bilo vse tako, kot bi se za nekdanjo »zgodbo o uspehu« spodobilo. Drugi pa so še posebej zadnji dve leti menili, da za to ni nobenega razloga in da sta obe področji vzorno, nadvse demokratično urejeni. Celo tako zelo so bili prepričani, da je prejšnji predsednik vlade vabil »inšpektorje«, naj se prepričajo osebno, na terenu.

Nov direktor

A ko so oktobra 2021 res prišli, niso bili več deležni gostoljubja. Predsednik vlade jih ni sprejel, niti jim ni dal izjave. Skupino evropskih poslancev je takrat skrbel zlasti ton javne razprave v Sloveniji. Pozivali so k takojšnjemu ponovnemu financiranju STA in imenovanju evropskih delegiranih tožilcev. Tako je vsaj ob koncu obiska povedala vodja skupine Sophie in't Veld.

Tudi v tokratni analizi je pomemben del namenjen medijski svobodi in pluralizmu. V EU niso zadovoljni z lastniško nepreglednostjo nekaterih medijev in državnim oglaševanjem. Opozarjajo nas na zagotavljanje neodvisnosti javnega zavoda RTV Slovenija, kjer smo prav danes v situaciji, ko (prejšnja) vlada odkrito oblikuje vsebine in posega v uredniško neodvisnost. TVS se obeta tudi nov direktor, ki ne bi mogel biti bolj politično in strankarsko profiliran. Čeprav novinarski sindikati in aktivi RTV Slovenija generalnega direktorja pozivajo, naj ga ne imenuje. Z obrazložitvijo, da ne izpolnjuje pogojev za to delovno mesto, saj mora biti TV Slovenija politično nepristranska in mora zasledovati javni interes.

Dobra vaga

In prav tu smo očitno postali Evropi neke vrste negativni zgled. Vzorčni primer neprimernosti. Podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka za vrednote in preglednost Vĕra Jourová je namreč povedala, da so zaradi tega, kar opažajo v Sloveniji, začeli razmišljati o enotni zakonodaji za vso EU, ki bi bila usmerjena v zaščito medijev. Očitno smo res vzor. Žal ne takšen, ki bi mu sledili, temveč takšen, ki ga je treba ustrezno korigirati, omejiti — in preprečiti njegovo širitev.

Čeprav iz Bruslja zelo jasno vidijo, kaj se dogaja javnemu servisu RTV Slovenija, pa tisti na naši desni še vedno menijo, da je treba RTV »uravnotežiti«. Zanje je pomembno, da bomo imeli gledalci dnevno 5 kil novic in mnenj z leve in 5 kil novic in mnenj z desne. To bosta jezička na vagi poravnana. Ni pomembno, kakšne bodo te novice. Za aktualno RTV oblast je pomembno, da pridejo novice od ideološko usmerjene in po njihovem zapostavljene desnice in govorijo v njen prid. In pljuvajo po drugih, ki to niso. Tako si nekateri predstavljajo delovanje javnega zavoda.

Levo-desno

In če ne gre po naših željah na 1. programu, pravijo ti isti, naj gre vsaj na 2. programu. Tako se zdaj tja preliva denar, tam nastajajo nove, vzporedne vsebine, ki skorajda nimajo gledalcev, tja pa se selijo tudi nekateri novinarji.

Javni zavod RTV Slovenija bo torej imel čisto uradno levi in desni program. Levi in desni budžet. Leve in desne novinarje in urednike. Eni bodo delali 1. program, drugi pa 2.. Tudi gledalci bomo po novem razdeljeni v dva ločena mehurčka. Levega in desnega. Eni mimo drugih bomo gledali isto televizijo, vendar vsebine na dveh ločenih kanalih. Naša nacionalna televizija bo z »uravnoteženima« programoma odslej še bolj intenzivno in še bolj dosledno razdvajala ljudi. In to še uspešneje, kot je to uspevalo prejšnji vladi.

Kaj je res pomembno?

Kam se bomo kritični gledalci in poslušalci, naveličani teh delitev, medijsko preselili, je nemogoče napovedati. Ni pa težko predvideti, da to vodi v destrukcijo RTV Slovenija, ki v takšnih pogojih ne bo mogla preživeti. Njeno delo izgublja smisel in pomen javnega servisa. Ko ne bo gledalcev, ne bo oglaševalcev. In ko ne bo oglaševalcev, ne bo denarja. In ko ne bo denarja, ne bo ljudi, ki bi delali program, ko ne bo ljudi, ne bo vsebin. In ko ne bo vsebin, ne bo …

Ko gre za javni zavod kot je RTV Slovenija, se je treba pogovarjati o tem, kaj je v javnem interesu in kaj je profesionalno. Ne pa, kaj je levo in kaj desno. Pomembna je vsebina. Pomemben je profesionalizem. Pomembne so objektivnost, nepristranskost, verodostojnost, korektnost, natančnost, resnicoljubnost, utemeljenost. Pomembna je odgovornost. Informacija ne more imeti ideološkega predznaka.