Rožnati trikotnik: Današnja homofobija ni repriza, ampak kontinuiteta

Ko so vojaki 322. divizije sovjetske Rdeče armade 27. januarja 1945 osvobodili Auschwitz, je bilo v njem okrog sedem tisoč večinoma bolnih, shiranih ali umirajočih internirancev.

Med njimi je bil tudi 33-letni Karl Gorath, zdravniški strežnik iz Bad Zwischenhahna blizu Bremna. Karl je v taboriščih preživel vrsto let, potem ko so ga leta 1937 aretirali agentje Centralnega urada Tretjega rajha za boj proti homoseksualnosti in abortusu, ki je deloval v sklopu drugega izvršilnega oddelka Gestapa.

Kombinacija pristojnosti v tem oddelku Hitlerjeve tajne policije je zanimiva. Gestapo je vsaj v enem oziru goreče zagovarjal pravico do življenja. Toda Karla niso preganjali zato, ker bi se ukvarjal z umetno prekinitvijo nosečnosti, ampak zato, ker ga je ovadil »ljubosumni ljubimec«.

Na internacijo je bil obsojen na podlagi zloglasnega 175. člena kazenskega zakonika, ki je inkriminiral