Kulumne
#nacionalizem #Srbija #šarec
Republika Srpska Slovenija: Srbščina v slovenskih šolah? Pod prisilo?
Logo 22.12.2019 / 14.24

Šarec veleizdajalec! Zarota Svetlane Slapšak! Dokaz za samoraznarodovalnost levičarjev! Ne bomo manjšina na svoji zemlji!

»Ali se bo že naslednjega septembra 5.000 mladih slovenskih janičarjev učilo srbščino?«

Srbska predsednica vlade Ana Brnabić je slovenskemu premieru Šarcu naredila slabo uslugo, ko je po skupni seji obeh vlad v torek izjavila, da »pričakuje«, da se bodo učenci »kakšnih dvajsetih« osnovnih šol v Sloveniji z naslednjim šolskim letom začeli učiti tudi srbski jezik — in se mu zahvalila, da so na to temo stekli pogovori.
To je slab PR za našega Marjana. Nejasno izjavo srbske premierke o uvedbi učenja srbščine v slovenskih osnovnih šolah so slovenski desničarski mediji pograbili kot škandalozno, zaskrbljujočo novico — novico v narekovajih, seveda — in kot kronski dokaz za Šarčevo raznarodovalno politiko, češ, nekoč so nas potujčevali tuji vladarji oz. oblastniki, danes pa se sikofantsko potujčujemo kar sami.
Tako je Nova24TV.si je informacijo s portala N1 (republiškosrbskega, ne srbskega) prinesla pod bombastičnim in tendencioznim naslovom Nas je Šarec prodal Srbiji? Vzpostavlja se priznavanje srbske manjšine v ustavo, premierka Brnabićeva pričakuje učenje srbskega jezika v osnovnih šolah! in z zanesljivo zvenečo trditvijo, da se bodo naši šolarji »očitno« — in »prisilno« — učili srbščine.

5.000 mladih janičarjev

Poglejte si to informacijsko smetje! To je mogoče razumeti tako, kot da se bo že naslednjega septembra 5.000 mladih janičarjev začelo učiti srbščino!
V Sloveniji je blizu 800 osnovnih šol z blizu 200.000 otroki. Po kakšnih in katerih kriterijih bo izbranih tistih »dvadesetak« šol — torej 2,5% —, na katerih se bodo učenci učili srbščino? Morda glede na koncentracijo domnevne srbske manjšine v določenem šolskem okolišu? Ali po lingvističnih preferencah? Čigavih preferencah? Učencev samih ali staršev? V katerem razredu? V kateri triadi? In da bi to bil obvezni predmet?
Hmm. V slovenskih osnovnih šolah je med obveznimi predmeti samo en tuji jezik. Drugi tuji jezik je že neobvezni predmet ali kvečjemu obvezni izbirni predmet. In zakaj še za nameček pravijo, da bo učenje srbščine »prisilno«?
O teh nepomembnih pedagoških podrobnostih in o verodostojnosti informiranja bodo desničarji razmišljali kdaj drugič. Zaenkrat naj bo torej po njihovo: Marjan Šarec je v bistvu veleizdajalec. Na koncu se bo tako ali tako izkazalo, da gre za politično in pedagoško zaroto, ki si jo je zamislila Svetlana Slapšak.

Formalizirana prijaznost

Naslednji problem s kao napovedano uvedbo učenja srbščine v osnovne šole je v tem, da v danem kulturnem, političnem in psihološkem kontekstu ta nezanesljiva informacija deluje kredibilno ali vsaj verjetno. Ena od teh splošnih in obče veljavnih, četudi nikoli dokazanih neumnosti, ki so si jih tako imenovani domoljubi vtepli v glavo, je namreč ta, da anacionalne, protinacionalne, kvazikozmopolitske prodane duše od levičarjev nameravajo uničiti slovenski narod. Z jezikom in identiteto vred.
Danes imajo učenci vsaj enkrat na leto še slovenski zajtrk z domačimi jabolki in medom, a že kmalu bodo trikrat na teden za kosilo pleskavice s kajmakom (namesto z Đurotovo marmelado).
In da bi bila zadeva še bolj zakomplicirana, mnogi v Sloveniji popolnoma po nepotrebnem res delajo na tem, da bi Slovenija formalizirala svojo prijaznost do tujcev, zlasti do pripadnikov narodov bivše Jugoslavije. Čeprav jim sicer ni hudega, si tako kot vsaka druga manjšina ali vsaj od povprečja odstopajoča skupina državljanov želijo več in več uzakonjenih pravic ali poseben status. In da bi sprali s sebe madež sramote, ki je nastala z izbrisanimi, jim Slovenci pri tem radi asistirajo.
Postoterjen efekt anacionalizma
Ali vsaj poskušajo. Tako so lani (neuspešno) predlagali Zakon o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ — tako imenovanih »ABČHMS« (Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov) —, že pred leti pa na RTV Slovenija zanje uvesti posebne oddaje kot za italijansko in madžarsko manjšino. Prominenten ustavni pravnik — kot za nalašč seveda bivši komunist — je nekoč rekel, da bi Slovenija morala pripadnikom narodov iz bivše SFRJ priznati status manjšin, kar da bi bil »svojevrsten sklep slovenske osamosvojitve«. O tem na skupni seji sicer niso govorili, je pa to zelo zameril predstavnik srbskega Centra za regionalizam — rekoč, da je to »zamolčana« tema.
Nauk te zgodbe o slovenstvu in tujstvu je torej ta, da ni ne dobro ne lepo biti nacionalist. Še najmanj pa na račun lastnega naroda. In še posebej ne v današnjem ksenofobičnem kontekstu, ki dejanski ali namišljeni efekt anacionalizma lahko samo še postoteri.

NAROČI SE
#nacionalizem #Srbija #šarec
Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino NAROČI SE
Share on
Za boljšo izkušnjo na spletni strani uporabljamo piškotke