- Razlog, da bom to nedeljo na vseh treh nadležnih, vsiljenih, odvečnih referendumih glasoval za, je preprost, a prepričljiv: glasoval bom proti predlagatelju referendumov. Glasoval bom za, ker mi gre SDS na živce in jo kot stranko globoko preziram.
- Referendume vidim sicer vsebinsko asimetrične. Za noveli Zakona o vladi in Zakona o dolgotrajni oskrbi mi je vseeno in se mi o tem niti ne ljubi bolj podrobno informirati. Podprl ju bom iz principa. Brez mnenja. O noveli Zakona o RTV pa imam mnenje.
- Toda čeprav navijam, da bo tako imenovana depolitizacija RTV šla skozi, mi to ne vliva optimizma. Slabše kot zdaj ne bo, vendar novela sama po sebi še ni garancija, da bo bolje. Vsaj ne vsebina. Nacionalka bo temeljito razdesničena — in to je vse.
Proti namišljeni uravnoteženosti
Pa vendar bo tudi ta de-SDS-izacija že veliko.
Nasprotniki novele nam na stopnji Logarjeve prepričljivosti dopovedujejo, da je RTV po zaslugi Janševe vlade zdaj končno svobodna in pluralna. Uravnotežena. Baje.
Asinhrono že mogoče. Za nazaj. Inštalirali so sebi naklonjeno vodstvo in Programski svet, s tem potisnili v ospredje subkompetentne urednike in novinarje, ukinili nekaj gledanih ali za javni servis pomembnih, a zanje ideološko spornih oddaj in lansirali nekaj milo rečeno neposrečenih.
RTV ni bila nikoli nepristranska. Od nekdaj jo je vleklo na levo. Dejstvo pa je tudi, da je to pamtivečno vmešavanje politike v javni medij in posredni, tudi mentalitetno spontani odklon v levo zdaj kronski argument desnice, da je njeno urejanje in upravljanje RTV upravičeno.
Zdaj mantrajo, da s tem ni nič narobe, ker so to dolgo, predolgo delale tranzicijske stranke, ki so bile pretežno na oblasti. Nas leve fašiste in zombije pa obtožujejo, da nas to moti samo zato, ker smo navajeni, da imajo naši vse pod kontrolo.
Proti ponovitveni nevarnosti
Nasprotniki novele nam dopovedujejo, da je predlagana zakonska sprememba trojanski konj za ne samo subtilnejšo infiltracijo politike skozi navidez apolitično civilno družbo, temveč je z radikalnim zmanjšanjem vloge DZ pri imenovanju svetnikov tudi direktno opraznomočenje ljudstva kot tistega, ki ima glavno besedo.
V resnici je to še najboljši del novele. Kako dober je, bo jasno šele potem — nekoč —, ko bo na oblasti neka druga vlada, neka druga opcija, ki bi v vodstvo in organe RTV (in tako naprej, v uredništva) podtaknila spet svoje ljudi.
Na referendumu bo treba glasovati za ZRTVS-1B z mislijo na prihodnost. Da se to, kar se dogaja zdaj — pa čeprav se je na perfidnejši, ne toliko brutalen, butast, povnanjen način morda res dogajalo že prej —, ne bo nikoli več ponovilo.
Proti populizmu
Res je, da RTV ni bila nikoli nepristranska in da jo je tako rekoč od nekdaj vleklo na levo. Dejstvo pa je tudi, da je to pamtivečno vmešavanje politike v javni medij in posredni, tudi mentalitetno spontani odklon v levo zdaj kronski argument desnice, da je njeno trenutno urejanje in upravljanje RTV upravičeno.
SDS nam na stopnji Logarjeve prepričljivosti dopoveduje, da je RTV zdaj svobodna in pluralna. Potem ko so si inštalirali naklonjene, a subkompetentne direktorje in urednike — in PS — ter ukinili nekaj gledanih ali pomembnih, zanje spornih oddaj in lansirali nekaj neposrečenih.
Jemljejo si pravico do vmešavanja, ker je točno to nekoč počela LDS ali kdo že in še ne tako davno SD. Jemljejo si pravico do promoviranja političnega populizma, ki jim je pisan na kožo in ki je dejansko v vzponu.
Proti mentaliteti desnice
Za novelo Zakona o RTV bom skratka glasoval zato, ker za tak populizem na javnem informacijskem servisu ne bi smelo biti prostora. RTV mora biti cona politične korektnosti. Sito, ki ne prepušča objestnosti, revizionizma, škodoželjnosti in perverzije intelekta.
Populizem ni nujno in ne vedno samo desen, se pa seveda bolj prilega tej posplošujoče nergaški in vulgarni ter zamerljivi, maščevalni in obsojajoči mentaliteti slovenske desnice.
Če torej za takšno desnico ne bo več prostora na RTV — ali vsaj ne prijazne besede —, potem ji pač bog pomagaj. Jaz sam ji že ne nameravam.
Nadaljevanje in konec jutri.