Kaj natančno je ostalo od pobude Tri morja, ki se je prejšnji teden v vsem svojem medijskem blišču odvijala v Sloveniji in ki so jo novinarji temu primerno potencirali?
Kot ugotavlja Aleš Gaube v Dnevniku, bo na konkretne rezultate treba še počakati:
»Predsedniki sodelujočih držav so podprli ustanovitev posebnega sklada, iz katerega bi sofinancirali infrastrukturne projekte — a bo zaradi nesoglasij glede delovanja takšnega finančnega instrumenta do začetka delovanja sklada po njihovih lastnih besedah minilo še kar nekaj časa.« 
Zato si bo javnost dogodek najbolj zapomnila po trivialnostih. Recimo po gledanju v krožnik. Mediji so svojo funkcijo obveščanja tokrat prepoznali v podrobnem navajanju vseh štirih hodov večerje, s katero so izbranim udeležencem postregli v predsedniški palači.

Le menu

STA, ki opravlja »javno službo stalnega, celovitega, točnega in objektivnega zagotavljanja informacij o dogodkih v Republiki Sloveniji in po svetu za potrebe javnosti v Republiki Sloveniji«, nam je servirala naslednji podatek o jedilniku:
»Predsednikom bodo za predjed postregli mariniran file piranskega brancina z redukcijo pomaranče na grahovem pireju z izborom mladih solat s pinjolami in bazilično kremo s paradižniki, so za STA sporočili iz predsednikovega urada.«
»Sledila bo topla predjed — domači žlikrof na krompirjevi peni z zeliščnim oljem in omako staranega ovčjega sira.«
»Kuharski mojstri JGZ Brdo so za glavno jed pripravili medaljon telečje ribice z omako veolute na brokolijevem kuliju in jurčkov nadev v fillo testu s sotiranimi vršički belušev in romanesca z lešnikovim granulatom.«
»Visoki gostje se bodo na koncu posladkali z mandljevo pito z ribezom ter moussom z jagodnim polnilom ob pehtranovi kremi z jagodičevjem na sadni omaki.«
»Predsedniki bodo ob večerji nazdravili z izbranimi slovenskimi vini – chardonnayem, duetom in rumenim muškatom.«

Jurčkov nadev v fillo testu

Novico o »sladkanju z mandljevo pito z ribezom« so z veseljem povzemali številni drugi mediji. Učinek se groteskno podvoji, če ga poskušamo dojeti z vidika delovanja tiskovnih agencij in tega, čemur danes pravimo »reciklažno« novinarstvo. Torej enega od največjih problemov sodobnega novinarstva, kjer je vloga medijev zreducirana na prazno povzemanje sporočil za javnost in vnaprej pripravljenih novic tiskovnih agencij — v našem primeru predvsem STA.
Novico o meniju so natančno povzemali vsi od RTV Slovenije in Pop TV pa do Večera, Sveta 24 in drugih.
Tako imenovano reciklažno novinarstvo — angleško »churnalism« —, je eden od najbolj prepoznavnih simptomov, kako danes novinarji opravljajo svoj poklic in kako ga ne bi smeli.
V praksi to pomeni, da pasivno predelujejo, reciklirajo, povzemajo in vnovič objavljajo besedilo, prejeto od tiskovne agencije. V tem primeru o pehtranovi kremi z jagodičevjem na sadni omaki.
Zato je v dobi reciklažnega novinarstva postalo pomembno, kako delujejo in o čem pišejo tiskovne agencije. To, kar se znajde na njihovem repertoarju, bo obarvalo celotno medijsko poročanje. V majhni Sloveniji še tem bolj. In to na dveh stopnjah: poročanje STA bo odločilno odločilno vplivalo na oblikovanje javnega mnenja, nato pa še način poročanja.

Firbec in servilnost

Britanski novinar Nick Davies je v svoji knjigi Flat Earth News povzel študijo Univerze v Cardiffu, ki je pregledala 2000 medijskih novic v Timesu, Telegraphu, Guardianu, Independentu in Daily Mailu.
Ugotovili so, da je kar 80% zgodb v britanskih kvalitetnih medijih neizvirnih — torej posledica mehaničnih povzemanj tiskovnih agencij in PR izjav —, medtem ko so samo 12% zgodb ustvarili novinarji.
Reciklažno novinarstvo tako prispeva k zatonu resnega novinarskega dela in poslanstva, znižuje kakovost medijskih zgodb, odpira prostor za napake in potvorbe, končno pa tudi veča možnost politične instrumentalizacije, saj so take agencije največkrat finančno podprte s strani države.

Ratingi so rasli

Kaj nam torej sporoča gurmanska novica o jedilniku na predsedniški večerji ob srečanju pobude Treh morij in njihovem nazdravljanju s izbranimi slovenskimi vini? Da slovenski novinarji politikom preveč radovedno gledajo v krožnike. Da so preveč servilni. Da služijo napačnemu cilju.
Pa ne samo v konkretnem kuharskem primeru. Primer je samo eden od mnogih, ki kaže, da je novinarstvo v krizi, ker slepo sledi povzetkom tiskovnih agencij. To res ne more biti glavna naloga medijev. Sploh pa ne takrat, ko služi koketiranju politikov in firbcu državljanov v zvezi z dogodkom, od katerega pa — ironično — ne bo ostalo veliko veliko več kot politično sončenje in štirje hodi na večerji v predsedniški palači.
A kaj bi to. Kar šteje, je uredniško zadovoljstvo, da so ratingi narasli. Za kakšno ceno so to dosegli, pa raje previdno zamolčijo.