Zadnje čase skoz berem o nekih ločitvenih postopkih med folkom. Da se poročiš in si pol dopizdiš, ker si ne dišita dva več, to mi je čist logično. Ni mi pa logično, da se pol drkajo čez otroke. In za denar, seveda, najbolj pomembno stvar. Kdo je kej prinesel, kdo je kej podedoval, kdo je kej ustvaril.
Ker nisem bla nikol poročena, teh stvari itak ne štekam. Dvomim, da je kle America, pa da je kr avtomatično vse fifty-fifty. In pol ratata človeka, k sta se nekoč tok ljubila, da bi eden za druzga crknila, k dve ponorele hijene.
»Prekleta prasica, prosit sem te moral za fuk! Ampak ne, tebe je mogla skoz glava bolet, a ne? Prasica!«
»Ti boš govoril, ti lenuhar od pijanca. Sam po gostilnah si bil cele dneve!«
In tko dalje prat umazano perilo pred vsemi. Otroc si mašijo ušesa, ker tega ne morjo poslušat.
Zato je pa najboljš, da sploh nisi poročen. Niti skupno gospodinjstvo. Ništa. Tko si na konc vsak sam svoje CD-je z muzko zapleni in adijo — upam, da te ne vidim nikol več.
Aja, sam eni majo še otroke.

Takih bab pa res ne štekam

V uni glupi zatreskanosti se jim je nekoč zdela jako dobra ideja. Se reproducirat. In kaj zdej narest? Od obeh so, ampak kje bojo zdej? Večkrat sem pomislila, da če bi bla moški, bi jih mogoče tud jaz mela. Pofukaš se in se pol ločiš in jih maš ob sredah. Večina ločenih moških, k jih poznam, majo vsi te srede zasedene zarad otrok.
Poznam pa neki moških, k majo oni skrbništvo. Ne mame. Tud to se dogaja, ja. Mama ni kr avtomatično logična izbira. Vem za enga, k je ostal sam z dvemi majhnimi otroki. On in žena sta se družila še z enim parom, kao prijatelji. Ta žena pa un frend sta se spetljala. In sta šla. Pustila familije, čao. Sam kaj se je pol zgodilo. Jebač od te žene jo je odfukal, njega je žena vzela nazaj, ta moj znanec je pa svoji rekel, naj gre, kamor hoče. In je blo tko. Sam je vzgojil dva majhna otroka, k dans sploh nimata želje, da bi jo videla.
Takih bab pa res ne štekam. A ni, da bi mama mogla bit tigrica, zaščitniška do svojih otrok? Ne pa jih pustit zarad prvega kurca. Če bi men kdo hotel kej komu iz družine narest, ga ubijem. Kaj pa otrok? Neki, k pride iz tebe ven? Ma, če mi je pes spizdil, sem cvikala k nora, kje je, kaj je z njim. Kaj bi šele blo, če bi šlo za neki, k je del mene.

»Moje, moje, moje, moje.«

Po eni strani mislim, da moški ne more nikol isto čutit do svojga otroka kot njegova mama. Ne da so slabi očetje. Eni so res sam kapo dol. Ampak moški ga ni mel v trebuhu devet mescev. Moški ga ni rodil. Moški ga ni dojil. Sploh nočem vedet, kakšna naveza je to, mama otrok. Pa da bi še rodila kakšnega majhnga bisera od Tereze … Sej se mi zmeša od skrbi.
In pol si dva jebeta mater po sodiščih in skor razčetverita otroke, ko jih vlečeta vsak na svojo stran. Otroc v bistvu sploh niso pomembni. Vsak svoj ego trip furata: »Moje, moje, moje, moje.«
Eni so celo taki kreteni, da šuntajo otroke in govorijo vse najslabš o svojem bivšem partnerju. Pa kaj majo otroci kle veze? To jih sam zmede, pa še travme pusti. Sej če sta dva normalna, k se znata zmenit, je lahk vse super. Je mal tam, je mal kle, vidi starše srečne in je vse okej. Najslabš je, če mata dva slab zakon pa se cele dneve kregata. Ni to prijetno za otroka. Pejte narazen v miru pa čao zdravo.

Po petih dneh iz Fiese

Pa še neki je bedno, k smo že pri otrocih in skrbeh. Dans najstnika ni dve uri domov, pa je že po vseh medijih, da je pogrešan. Pa kje je blo to v naših cajtih. Mi smo kr šli, pa prišli nazaj, ko pač smo. Starci so vedeli, da smo utrgani in niso delal take panike na vse strani. Če bi v mojih časih obstajal internet in če bi moji zganjali histerijo, bi lahk bil moj ksiht vsak teden po medijih: »Spet je ni domov. Ti, ti, ti.«
Ampak vsi smo prišli vedno domov. Zmatrani in lačni, ampak v enem kosu. Sej bi lahk kje iz kakšne govorilnice poklicali, sam nismo upali, ker si vedel, da bo takoj, ko te bo zaslišala mama, kr roka uletela iz slušalke, ti dala dva šamarja in te kr skoz slušalko zvekla domov.
Verjamem, da so zgubili kr nekaj živcev in da smo jim pridelali kr neki sivih las. Sam so bli drugi časi. In mi utrgani. Enkrat sem šla sam dol iz stanovanja v bloku. Nest en drobiž neki zamenjat. V copatih, sej bom takoj nazaj. Čez pet dni sem prišla iz Fiese.
No, za tazga otroka se jaz ziher ne bi kregala na sodišču.