V gromozanskem pritličju Cukrarne se je v okviru Festivala Indigo trla pričakovano velika množica ljudi. Po demografski in socialni provenienci publike je scena spominjala na alter pop koncert v Kinu Šiška. Velikanska večina prisotnih so bili mladi, seveda pa ni manjkal niti obvezni inventar starejših intelektualcev. Približno tretjina, prišedši kdo ve kdaj prej, se je dokopala do sedežev, še enkrat toliko pa jih je stalo naokrog. Pod nizkim stropom blizu stranskega vhoda je bilo tako zatohlo, da sem po dolgem času začel razmišljati, da bi bilo mogoče dobro spet začeti nositi masko.

CCCP

Slavoj Žižek bi lahko napolnil tudi Halo Tivoli, sem pomislil. Kaj Tivoli, Areno Stožice bi napolnil, me je kasneje korigiral kolega, ko sem to ob odhodu navrgel v pogovoru.

Da je Žižek intelektualna zvezda, je sicer že dolgo jasno, pa vendar se mi je tokrat zdelo neverjetno, da vlada tolikšno zanimanje prav za debato o vojni v Ukrajini.

Pogovor z Žižkom je moderiral Dnevnikov novinar Ervin Hladnik Milharčič, dolgoletni dopisnik od vsepovsod, zlasti iz Amerike in z Bližnjega Vzhoda, ki je ob napadu Rusije na Ukrajino šel na kraj dogajanja, bil pa je tam že tudi leta 2014 ob anšlusu Krima. Dobrodušni grizli se je pri vodenju pogovora sicer zadrževal, da bi ostalo več časa za Žižka — ki sicer nima navade nevljudno skakati v besedo, ga je pa skoraj nemogoče zaustaviti, ko enkrat do nje pride —, je pa med Žižkovimi asociativnimi monologi kljub temu povedal dovolj, da smo si pogovor zapomnili tudi po njegovi zaslugi.

Tako je Ervin dal predvajati znameniti nostalgični video Сделан в СССР ruskega patriotičnega in nacionalističnega rockerja Olega Gazmanova. (Na tej povezavi si lahko ogledate njegov nastop na ruskem domoljubnem zletu na stadionu Lužniki marca letos, na katerem je imel spodbuden govor tudi Putin. EHM sicer ni sicer povedal, da je ukrajinsko generalno tožilstvo Gazmanova aretiralo in absentia zaradi "ukrajinofobnosti". Tako kot tudi filmskega režiserja Nikito Mihalkova. Oba sta seveda državljana RF.)

Razbiti vrč

Kapo dol pred Žižkom, da si upa tako sesuvati levičarje. Tri njihove najbolj razširjene, po njegovem opisu "gnusne" pomisleke — da oboroževalna pomoč Ukrajini ne bo prinesla miru, ker več orožja prinaša samo še več pobijanja; da bi bilo super, če bi Ukrajina v vojni zmagala, vendar ne preveč prepričljivo, ker bi to ponižalo Ruse; in da so itak vsi krivi, ker koliko masla ima NATO na glavi —, je slikovito zavrnil s Freudovo interpretacijo kontradiktornih izgovorov človeka, ki je prijatelju vrnil razbit vrč, ki je ob izposoji še bil cel. Prvič, vrča mi nisi nikoli posodil. Drugič, ko sem ti ga vrnil, je bil še cel. In tretjič, že ko si mi ga posodil, je bil razbit.

Politični svetovalec

Dvomim, da bi se Slavoj Žižek obnesel kot politični svetovalec — ali že celo samo kot prišepetovalec —, ampak temu bi se bilo mogoče izogniti tako, da bi Žižkov ekspoze v Cukrarni obvezno poslušala zunanja ministrica. Ker kot slišimo, ima Tanja Fajon zaenkrat še varnostne pomisleke glede ideje, da bi Ukrajino vendarle po hitrem postopku sprejeli v NATO.

EHM je Žižka namreč provociral, odkod to njegovo spreobrnjenje, ko pa je še ne tako davno bil oster kritik te evroatlantske vojaške alianse. Ni problem, je odgovarjal Žižek. Enkrat za spremembo lahko NATO ukrepa in naredi nekaj koristnega. Da intervenira v Ukrajini. Žižek nima nič proti intervencionizmu. Tudi ameriški umik iz Afganistana obsoja. Tako kot obsoja levičarje, ki na novo vzpostavljeni talibanski režim pozdravljajo in obenem sporočajo zatiranim afganistanskim ženskam, naj v interesu svetovne pravičnosti in osvoboditve še malo potrpijo.

Sam mislim, da je velik del domačih in svetovnih problemov samo posledica tega, da smo navajeni nekoga ali nekaj vedno in nepopustljivo podpirati, ko se enkrat pač tako odločimo. Drži, da je NATO instrument ekonomskih in političnih interesov Zahoda? Drži. Pa kaj potem? Naj enkrat z spremembo naredi pravičen red, potem pa bomo to hegemonistično vojaško mašino sesuvali naprej.