Rad imam Slovenijo, slovenščino, družino, jezera, kulturo, Trg republike …

Naj uvodoma povem, da imam zelo rad ljudske pesmi. In Ota Pestnerja. Gre za pomemben del slovenske kulture. Ne edini del, pa vendar. A kot je rekel predsednik, okusi so različni, zato nikoli ni mogoče zadovoljiti vseh. Razen če gre za ideološke okuse, kjer je poizkus zadovoljevanja vseh lahko politični program.

Morda bi se lahko na podoben način lotili državnih proslav. Spravno in uravnoteženo. Bratje Smrtnik in Zlatko. Predsednik pove samo pol govora, pol govora pa je tiho. Za prvi del proslave napiše scenarij Pirkovič, za drugega pa Živadinov. Na koncu stopita oba na oder in se primeta za roke. Kot Kohl in Mitterrand v Verdunu. Fade out na Pahorjev predsedniški izraz za na Mount Rushmore, potem pa gremo spat.

Lahko pa tudi ne kompliciramo. Če vprašate mene, bi proslave ob dnevu državnosti omejil na Zdravljico, častno četo, predsednikov govor, topovske salve z gradu — da bodo tudi hišni ljubljenčki vedeli, da praznujemo — in otroški pevski zbor