Rad bi izstopil s slovenskega vlaka
Povsem običajna pisarna, konec leta 2020.
— Dober dan.— Dober dan.
— Pa poglejmo. Kje ste bili 23. decembra 1990?
— Ne vem, doma, verjetno doma.
— Kako ste glasovali na plebiscitu?
— Nisem glasoval, star sem bil štirinajst let.
— Kako so glasovali vaši starši?
— No, to je pa menda njihova stvar, a ne?
— Ste v Uradu za državljanstvo in slične kontradiktornosti. Tu tajnost podatkov ne obstaja. Ko ste pri nas, upoštevate naša pravila.
— Aha, dobro. Za. Glasovali so za.
— Bi torej lahko rekli, da ste bili tudi vi za?
— Bil. Absolutno. Brez pomislekov.
— Torej ste domoljub?
— Domoljub? Ne vem, težka in velika beseda.
— Ste ali niste?
— Okej, sem. Sem domoljub.
— S čim, kako in na katere načine izkazujete svoje domoljubje?
— S čim, kako in na katere načine? Uf, ne vem. Plačujem davke?
— To se vam zdi