Medtem, torej, ko je ruska invazija na Ukrajino pokončala na tisoče ljudi, jih razselila že okoli štiri milijone in povzročila strah pred širšim spopadom na svetovni ravni, ta brezsrčni, brezčutni tip, mrzel kot riba, proslavlja.
Lužniki
Organiziral je shod na moskovskem stadionu Lužniki, da bi pohvalil to, kar je sam imenoval "posebno vojaško operacijo" države v Ukrajini in za obeležitev obletnice priključitve Krima. Baje je bilo na stadionu, ki uradno sprejme 81.000 gledalcev, kar dvesto tisoč ljudi, zunaj pa naj bi jih ostalo še kakih sto tisoč.
Stadion Lužniki je bil eno glavnih prizorišč poletnih olimpijskih iger leta 1980, pa tudi gostitelj finala svetovnega prvenstva v nogometu 2018. Takrat je Putin sedel v isti vrsti kot predsednika MOK in FIFA Thomas Bach in Gianni Infantino. Ogledali so si finalno tekmo med Francijo in Hrvaško. Francoski predsednik Macron je sedel pri Infantinu, Kolinda Grabar Kitarović, takrat predsednica Hrvaške (zdaj članica MOK), pa pri Putinu. Tekmo je Francija dobila s 4:2.
Made in USSR
Niso pa bili v petek na Lužnikih vsi prostovoljno, to je jasno. Bili so, ker sodijo v skupino tistih, ki so tam morali biti. Biti tam ali pobegniti iz Rusije, samo ti dve možnosti so jim ostale. Zbrali so se, da bi slavili Putina, peli domoljubne pesmi, mahali z ruskimi zastavami, dvigovali nacionalistične transparente in se poklonili svoji himni z besedami “Rusija je naša sveta država”. Prebirali so poezijo panslavista Fjodorja Tjutčeva, ki je Ruse opozarjal, da jih bodo Evropejci vedno imeli za sužnje svojega razsvetljenstva. Putinova najljubša ruska skupina Lyube je pela pesmi o vojni, žrtvovanju in časti tistih, ki se borijo za Rusijo, pevec Oleg Gazmanov pa staro uspešnico še iz sovjetskih časov Made in USSR (Сделан в СССР). [Prevod: “Ukrajina in Krim, Belorusija in Moldavija — to je moja dežela!”; op. ur.]
Pečat
Človek, ki bo za vedno nosil pečat vojnega zločinca, morilca, lažnivca, je pred polnim stadionom upravičeval invazijo na Ukrajino. Množici enostransko in interesno informiranih privržencev, odrezanih od vseh komunikacijskih kanalov razen tistih, ki jih obvlada njegova klika, je obljubil, da bodo cilji Kremlja doseženi. Za navdihujoče besede so se mu zahvaljevali z vihtenjem zastav in vzkliki “Rusija, Rusija”.
“Vemo, kaj moramo storiti, kako to narediti in za kakšno ceno. In absolutno bomo uresničili vse naše načrte,” je povedal Putin z odra, okrašenega s slogani kot “Za svet brez nacizma” in “Za našega predsednika”. Številna sporočila so vključevala črko Z, ki je iz vojaške oznake postala simbol agresija na Ukrajino.
Putin je dejal, da vojaki, ki se borijo v “posebni vojaški operaciji” v Ukrajini, dokazujejo enotnost Rusije. “Z ramo ob rami si pomagate, se podpirate in se po potrebi ščitite s telesi kot bratje pred naboji. Takšne enotnosti že dolgo nismo imeli.”
Ne več po načrtih
Pa vendar ni šlo vse po načrtih. Med njegovim nagovorom je prišlo do kratke prekinitve prenosa, v kateri so pokazali prej posnete posnetke domoljubnih pesmi. V Kremlju so razložili, da je prišlo do tehničnih težav s strežnikom. Malo morgen. Škoda, da hekerjem ni uspelo blokirati prenosa v celoti. In namesto tega predvajati motivacijske nagovore Zelenskega svojemu narodu.
Putin pravi, da je “posebna vojaška operacija” nujna, ker da je Ukrajina samo orodje ZDA za grožnjo Rusiji, in da se morajo rusko govoreče Ukrajince zaščititi pred “genocidom”.
Ukrajina pravi, da se bori za svoj obstoj in da so Putinove trditve o genocidu nesmiselne. Zahod pa pravi, da so trditve, da želi raztrgati Rusijo, fikcija.
Dokler bodo v Moskvi slavili, v Ukrajini umirali, v Bruslju in Washingtonu pa sedeli na sestankih, miru ne bo.
Zaradi vojne smo pozabili na korono, ki je ponovno v močnem porastu. Pozabili smo na okoljske zaveze, gospodarstvo se krči, doma zategujemo pasove. Iluzij, da je ta svet lep in harmoničen, ni več.
{opomba}195533{/opomba}