Jože P. Damijan namesto Janeza Janše? Tudi prav. Pa vendar: dramatično napumpana novica v narekovajih, da opozicija fantazira, da bi inštalirala JPD za premiera, ni nič več kot dober joke. Oktobrska revolucija kot prvoaprilska potegavščina.
Prvopodpisani Jože P. Damijan — »ki je pripravljen postati mandatar nove vlade« — je z nenavadnim naborom sopodpisnikov (Spomenka Hribar, Pavel Gantar, Boris A. Novak, Arjan Pregl, Barbara Rajgelj, Slavko Splichal, Niko Toš, Slavoj Žižek) na opozicijske stranke (LMŠ, SD, Levica, SAB) naslovil pobudo za ustanovitev bizarno poimenovane »koalicije ustavnega loka«. (No, kratica je KUL. Vsaj nekaj.) Da bi družno in složno sesuli Janševo vlado. Programski dokument da so Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek »preučevali že konec minulega tedna«.
Včeraj pa so prišli na dan z besedo.
Ne bom polemiziral z boljševiki. Zadeva se mi zdi zanimiva samo kot zgled funkcioniranja opozicija — s pozicije nemoči.
Opozicijska deteljica
Če prav razumem, si štiriperesna opozicijska deteljica obeta, da bi z nekakšno nezaupnico strmoglavila obstoječo koalicijo SDS–NSi–SMC–DeSUS in požrtvovalno vskočila na njeno mesto. Da pa bi to bilo možno, bi seveda morala nabrati vsaj sedem manjkajočih glasov iz volčjega brloga. Zato vabijo SMC in DeSUS — in seveda tudi NSi —, naj se jim pridružijo.
Vrabci že pol leta čivkajo, da antijanšizem ni alternativa obstoječi vladi. Potem pa opozicija, da je to zdaj to. Da je vredno poskusiti še enkrat. In apelirati na izdajalce, ki so konvertirali v tamponske desničarje. Do včeraj ob 15:00 so veljali za kvizlinge, zdaj pa so dobili šanso, da spet postanejo normalni in moralni.
Korelacija med voljo volilcev in vlado
V Sloveniji že dolgo ni vidne in otipljive korelacije med voljo polnoletnih državljanov, izraženo na volitvah, in vlado oz. vladami, ki po volitvah nastanejo.
Bilo je leta 2014, ko je nazadnje nedvoumno zmagala SMC. Leta 2018 je zmagala SDS, a ne dovolj prepričljivo, da se slabše uvrščene stranke ne bi proti njej zarotile in z nekaj manevriranja same sestavile nekakšno vlado. Leta 2020 je drugouvrščeni odstopil, namesto njega pa je vskočil prej prvouvrščeni in z nekaj prestopi iz tabora v tabor končno le sestavil vlado.
Zdaj pa bi skoraj eni in isti kot leta 2018 to drugo, v bistvu neizvoljeno vlado radi spet odnesli s položaja in spet brez volitev sestavili novo! In med njimi so celo taki, ki se verjetno sploh ne bi mogli kvalificirati za to tekmovanje.
A že spet?
Resno! Zakaj bi nam zdaj Šarec spet sestavljal vlado? Prosim?! Kaj pa ima govoriti model, ki se je nekako prigrebel do premierskega položaja, potem pa vrgel puško v koruzo?! In to s skoraj enimi in istimi koalicijskimi partnerji!
In zakaj bi nam zdaj spet sestavljala vlado Alenka Bratušek, čigar bedna stranka sploh ne bi bila izvoljena v parlament?! Kakšne pa so njene kompetence? Da je na čelu vlade zvozila približno tako dolgo kot Šarec? Da je v njegovi vladi kot junior partnerka kar naprej rovarila in se ponujala za nadomestek?
Pa Luka Mesec! On bo tudi zraven pri sestavljanju vlade?! In če bi jim recimo ratalo: kaj pa potem? Bo Levica spet rekla, da se tega ne grejo in da bodo raje v konstruktivni opoziciji?
JPD v tej zgodbi nastopa v vlogi koristnega in kredibilnega idiota. V zameno za pomoč pri defenestraciji Janše bo smel obuti prevelike škornje — pasali bi mu kvečjemu sandali finančnega ministra — in eventualni vladi brez kredibilnosti dajal kredibilnost. S tem se je prijavil za vlogo marionetnega mandatarja.
Antijanšizem ni alternativa
Marjan Šarec pravi, da je Damijanov KUL »dokaj sprejemljiv, saj vsebuje vse, kar vsebujejo naši programi. Alenka Bratušek pa pravi, da SMC in DeSUS ponujajo »alternativno [sic!], da skočita iz [sic!] vlaka norosti, ki državo pelje v pogubo«.
Ja. Seveda. Vrabci že pol leta čivkajo, da antijanšizem ni alternativa obstoječi vladi. Potem pa opozicija na lepem ugotovi, da jih združuje ekonomistova, v bistvu outsiderjeva politična platforma. In da je to to. Da je vendarle vredno poskusiti. Kako nekako osamiti SDS. In še enkrat afektivno, demagoško apelirati na izdajalce, ki so se odvrnili od prejšnje falange in koristoljubno konvertirali v sredinsko tamponske desničarje. Potrkati na njihovo vest. Do včeraj ob 15:00 so veljali za kvizlinge, zdaj pa so dobili šanso, da spet postanejo normalni in moralni.
Zrele, stabilne demokracije
Bojim se, da Jože P. Damijan v tej zgodbi nastopa v nehvaležni vlogi koristnega in kredibilnega idiota. V zameno za pomoč pri defenestraciji Janeza Janše bo smel obuti prevelike škornje — pasali bi mu kvečjemu sandali finančnega ministra — in tej eventualni vladi brez kredibilnosti dajal kredibilnost.
Toda s tem, da se je Šarcu, Mescu, Bratuškovi in Fajonovi ponudil za predsednika vlade, se je v bistvu sam prijavil za vlogo marionetnega premiera, beri: tehničnega mandatarja. JPD bo v tem primeru samo frontman, sprejemljiv in kredibilen za več ljudi kot vsi štirje opozicionalci skupaj.
Če ga kaj poznam, bi rekel, da se ne bo pustil (predolgo) voditi, tako da niti ne verjamem, da bi dočakal konec že tako ali tako skrajšanega mandata.
Ali si predstavljate, da bi nekomu v ZDA ali v Franciji prišlo na misel, da bi recimo Paul Krugman ali Thomas Piketty postala interim predsednika ali predsednika vlade? Jaz si ne.
Aja, baje se ne smemo primerjati z drugimi, večjimi državami. In s tako imenovanimi zrelimi, stabilnimi demokracijami.