Novice
#Politika #zaupanje #Slovenija
Produkcija nezaupanja: Da država sama povzroča nesreče in podtika požare?!
Logo 03.07.2019 / 09.52

Slovenci so od svoje države pričakovali reševanje problemov. To je bil tudi glavni razlog za osamosvojitev. Zdaj pa …

Zanimivo je bilo opazovati, kako so ljudje reagirali na nesrečo, ki je povzročila zaprtje železniške proge do Kopra in posledični prevoz tovorov s tovornjaki po avtocesti, kar je prejšnji teden na primorski avtocesti povzročilo prometni kaos. Zaradi katerega sem se — mimogrede — odločila, da svojega rojstnega dneva ne bom preživela na Primorskem.
Ostala sem doma in izkoristila priložnost, da sem podrobno spremljala komentarje o železniški nesreči z razlitjem kerozina.
Posebej zanimivi sta bili dve stvari. Prvič, kako je Bratuškova takoj ugotovila, da nesreča dokazuje, da je treba čim prej zgraditi Drugi tir. In to dvotirno progo, ne samo enotirno. Kar se je nekaterim zdela že od začetka edina smiselna rešitev.  
Drugo pa je bila reakcija ljudi na to izjavo: da je bila nesreča povzročena namerno, da bi lahko čim prej začeli z gradnjo.

(ne)utemeljene hipoteze

Pred nesrečo je bilo še mogoče biti proti izgradnji enotirne, kaj šele dvotirne proge Divača-Koper, je to po nesreči postalo skoraj nemogoče. Poleg nevarnosti onesnaževanja je veliko komentatorjev omenjalo tudi nevarnost požarov, ki da so bili v preteklosti podtaknjeni. Da bi se rešili nekaterih problemov. Recimo kopičenja odpadkov.
Na tem mestu se ne želim spuščati v razpravo, ali so te hipoteze utemeljene. To me ne zanima. Kar me zanima, je nekaj drugega: namreč dejstvo, da se med ljudmi krepi občutek, da se v Sloveniji problemi vedno pogosteje rešujejo po neformalni poti. Na načine, ki vključujejo tudi nedovoljene postopke in rešitve. Da ljudje menijo, da se teh postopkov poslužuje tudi država. Ki bi morala biti zgled reševanja problemov po formalnih poteh.
Zanima me torej dejstvo, da se v Sloveniji krepi družbena produkcija nezaupanja. Giordano in Kostova v zvezi s tem ugotavljata, da je to razširjeno v večini postsocialističnih držav. Pojavlja se v situacijah, »ko državi znova in znova ne uspe realizirati svojih temeljnih dolžnosti, še posebej dolžnosti oblikovanja pogojev, ki zagotavljajo ›prostor miru‹, v katerem lahko ljudje zaradi ›vladavine zakona‹ zaupajo drug drugemu«.

Prostor miru in vladavina zakona

Ker postsocialističnim državam praviloma ni uspelo zagotoviti »prostora miru«, družbena produkcija nezaupanja ni ekscesni pojav, temveč je njegova nujnost in zakonitost. Še toliko bolj, ker je za postsocialistične države značilno pomanjkanje komunikacije med političnimi elitami in državljani.
Zato državljani v postsocialističnih državah ne zaupajo politikom in jih dojemajo, kot da so »vsi enaki« — torej slabi. Bolj kot politikom zaupajo osebnim mrežam. Ki pa so seveda neformalne mreže. 
Je pa družbena produkcija nezaupanja v postsocialističnih družbah tudi znamenje diskrepance med legalnostjo in legitimnostjo. Ta razkorak je pogoj, da družbena produkcija nezaupanja sploh steče.
Slovenija iz teh ugotovitev ni izvzeta. Ni izjema. Sam postsocializem je prvi pogoj za realizacijo družbene produkcije nezaupanja. Ker nasplošno ne ustvarja pogojev, v katerih bi državljani na formalne načine reševali svoje probleme.

Zgodovinski spomin

Postsocializem pa zagotavlja tudi realizacijo drugega nujnega pogoja za družbeno produkcijo nezaupanja. Kostova in Giordano v istem tekstu ugotavljata, da mora za to, da proces družbene produkcije nezaupanja uspešno steče, obstajati zgodovinska izkušnja, da država tudi v preteklosti ni reševala problemov državljanov po formalnih poteh. Ta izkušnja mora biti shranjena kot del zgodovinskega spomina na pretekla obdobja. 
In pri ohranjanju tega zgodovinskega spomina smo Slovenci nadvse uspešni. Slovenci dobro vemo, da še nobena država v preteklosti ni na ustrezen in zadovoljiv način reševala problemov po formalnih poteh.
In to je tisto, kar so Slovenci pričakovali od svoje, samostojne države. To je bil eden od ključnih razlogov za njeno ustanovitev. In razlog za podporo, ki jo je dolgo uživala.
Toda v zadnjih letih, ko državi ni in ni uspelo izpolniti teh pričakovanj, je to postalo eden ključnih razlogov za vedno močnejši proces družbene produkcije nezaupanja.
Družbena produkcija nezaupanja je zdaj dosegla raven, ko ljudje verjamejo, da je država sama povzročila železniško nesrečo z izlitjem kerozina. Da je država sama podtaknila požare. Da bi rešila probleme, ki jih ni znala in/ali ni zmogla razrešiti sama.
In to bi nas moralo skrbeti.

NAROČI SE
#Politika #zaupanje #Slovenija
Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino NAROČI SE
Share on
Za boljšo izkušnjo na spletni strani uporabljamo piškotke