Če vas kdo vpraša, kdo je glavni steber demokracije in garant medijske svobode, lahko mirno odgovorite, da je to naš vrli zunanji minister. Če ne bi bilo Cerarja, ne bi bilo svobode govora. Brez njega bi mediji ječali pod pritiskom vseh, ki … — no, nanje pritiskajo.
Tako je prejšnji teden zaščitil Mladino pred madžarsko vlado, ta teden pa še Pop TV pred hrvaško. Na srečo pa imamo tudi budnega predsednika vlade, ki je zaradi hrvaškega lobiranja včeraj sklical National Security Council.
Po poročanju prizadetega spletnega portala oz. televizije gre na kratko za naslednje:
“Premier Šarec je zaradi hrvaških pritiskov na poročanje [Pop] TV o delovanju hrvaške obveščevalne službe sklical Svet za nacionalno varnost. Vmešavanje tujih držav in pritiski na uredniško politiko slovenskih medijev so povsem nedopustni, ocenjuje zunanji minister Cerar, in dodaja, da tovrstne aktivnosti naše sosednje države zanj niso nič novega.”
Res nič novega, bi lahko rekli. Zadeva je standardno smešna.
Oblast se dela presenečeno
Zadeva je smešna, ker predsednik vlade skliče sejo SNAV samo zato, ker so hrvaški lobisti poskušali pregovoriti Pop TV, naj ne objavijo za Hrvaško obremenilnih informacij v zvezi z arbitražno-prisluškovalno afero.
Zadeva je smešna, ker zunanji minister pokliče hrvaškega veleposlanika v Sloveniji na zagovor, slovensko veleposlanico na Hrvaškem pa na bojni posvet — in reče:
“Informacija, da je hrvaški državljan Ivan Tolj poskušal vplivati na poročanje slovenske televizije po navodilih tuje vlade, je nadvse zaskrbljujoča.”
To ni zaskrbljujoče, ampak je smešno. Smešno, ker se oblast dela presenečeno in zgroženo, da nekdo pokliče v uredništvo in predlaga, da nečesa ne bi objavili. In ko pri njih nič ne doseže — normalno, da ne —, poskusi še po ovinku in prosi nekoga drugega, naj jih prepriča.
Tokrat je bil to enkrat za spremembo tujec — toda kot da tega ne bi delali tudi slovenski politiki sami! In kot da so nenadoma ugotovili, da Hrvati v odnosih s Slovenijo poskušajo tudi na prikrit način — a v tem primeru ne nelegalen — narediti nekaj sebi v prid. Kot da bi bil en telefonski klic z namenom, da bi nekdo poskušal prepričati nek medij, naj nečesa ne objavi, najmanj vojna napoved, če gre za lobiranje iz druge države.
Cerar se smeši z brezplodnim protestiranjem — enkrat zaradi patruljnega čolna, drugič zaradi lobiranja —, Šarec pa pada na njegove finte in jih še sam nadgrajuje za poceni pridobivanje državljanskih in zlasti medijskih simpatij, namesto da bi deloval kot glas mednarodno-političnega razuma.
Vtis in napake
Zadeva pa je nenazadnje smešna tudi zato, ker se vlada s svojim bizarnim in pokroviteljskim zaščitništvom prilizuje medijem in z njimi sodeluje v tej senzacionalistični dirki na dno.
Je to entente cordiale med LMŠ in Pop TV mogoče vzpostavila ex-novinarka, zdaj evrokandidatka Irena Joveva? (Just kidding. Ali pa tudi ne.)
Vsakemu ignoramusu za mednarodno in varnostno politiko je jasno, da hrvaški poskus preprečitve objave informacije, da so hrvaški obveščevalci prisluškovali Sekolcu in Drenikovi, slovenska vlada dramatizira samo zato, da bi popravila vsaj vtis, če že napak ne more.
Za vse napake in nerodnosti med arbitražnim postopkom in po arbitražni razsodbi seveda ni kriva ta vlada. Niti za politične, strateške napake, niti za operativne, obveščevalske nerodnosti.
Toda za to zadnjo je kriva ta vlada. Cerar se smeši z brezplodnim protestiranjem — enkrat zaradi patruljnega čolna, drugič zaradi lobiranja —, Šarec pa pada na njegove finte in jih še sam nadgrajuje za poceni pridobivanje državljanskih in zlasti medijskih simpatij, namesto da bi deloval kot glas mednarodno-političnega razuma.
Uboga Styria
Ivana Tolja, svetovalca hrvaške veje avstrijske Styrie Media Group AG, ne poznam. Si pa kot nekdanji svetovalec Styrie nisem mogel kaj, da se ne bi hahljal, ko so ga nekateri slovenski mediji dramatično in malodane diabolično opisovali kot “alfo in omego časnika Večernji list in spletnega portala 24sata.hr”.
V mislih sem si predstavljal sebe ali Dejana Steinbucha, kako kot dva alfa in omega samca vedriva in oblačiva v slovenskih medijih, ki jih kontrolira avstrijsko podjetje.
Prekleto, Slovenci smo pa res na udaru! Če ni Orbán, je pa graški nadškof! Samo še nekaj. Zanimivo, kajneda, kako se je Styria v Sloveniji nenadoma znašla med dvema ognjema. Ko se je Nova24TV.si dokopala do tega neverjetnega spoznanja, da se je Styria zarotila proti slovenski desnici, ker je Dnevnik podtaknil Die Presse informacije o konkešnih med SDS in Generacijo identitete, so jo napadli desničarski mediji. Zdaj pa še ta levi z vlado vred.
Ah, ja.
