Primer »zaslužkar«: Besede ne ubogajo ljudi. Ljudje morajo ubogati besede.

30.7.2019 / 06:10 Komentiraj

Kar so nedeljski učenjaki videli kot političen, sociološki problem, fenomen, je bil samo primer novinarske nepismenosti.

V nedeljo je STA distribuirala novico kislo kumarico, ki pa je bila v resnici pasja bombica. Naslov teksta, ki ga je kot ponavadi povzela cela vrsta medijev, se je namreč glasil: Največji zaslužkar lani plačal 1,5 milijona evrov dohodnine.Čeprav je other people’s money za senzacionalistične medije vedno, ne samo poleti hvaležna tema, pa je članek zaradi ponesrečene izbire besede »zaslužkar« — ki ima seveda slabšalni prizvok — tokrat udaril nazaj. Na družbenih omrežjih je zvečer nastal tipično slovenski populistični halo, češ, o človeku bi bilo treba napisati kaj prijaznega, občudujočega, ne pa da ga zmerjajo z »zaslužkarjem«.To se mi je sprva zdelo nenavadno. Od kdaj vendar ljudje brez občutka in talenta za slikovito ali natančno izražanje opažajo take jezikovne podrobnosti? Ah, no. Če se spoznajo na stranske posledice cepljenja otrok, zakaj se ne bi spoznali tudi na sociologijo jezika in funkcioniranje medijev?Radikalni in glupi. Ja.Ker pa je

Primer »zaslužkar«: Besede ne ubogajo ljudi. Ljudje morajo ubogati besede.

Na SSKJ se človek tudi ne more vedno zanesti.

NAROČI SE PRIJAVI SE