Kolumne

Primer Pavliha ali bajke in povesti o nesmrtnih idealih iz leta 1789

17.6.2019 / 06:10 Komentiraj
Cilj anonimke je že po defaultu vnaprej dosežen. Anonimka vedno vžge, se vedno posreči. »Hopla, kaj pa če je vse res!?«
Nesrečni primer dr. Marka Pavlihe, ki kot slovenski kandidat za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije ni bil potrjen na avdiciji zaradi nekega diskreditirajočega anonimnega pisma, dokazuje, da je lahko vsakdo prepuščen na milost in milost zlonamernosti neznancev, ki o izpostavljenem človeku domnevno vedo nekaj grdega in se to tudi čutijo dolžne povedati.Tako imenovane anonimke so oduren, a zanimiv fenomen, ki govori o tem, kako naš svet dandanes funkcionira. Zato jih je treba temu primerno obravnavati — s političnega, sociološkega, komunikacijskega, informacijskega zornega kota.V kolumni, objavljeni v pravniški reviji Ius-Info, Pavliha v zvezi s svojo izjalovljeno kadidaturo sam citira stavek iz Trajanovega pisma Pliniju mlajšemu: »Sine auctore propositi libelli in nullo crimine locum habere debent.« — ali za tiste, ki ne znate francosko: »Obtožnic brez podpisa se ne sme upoštevati pri nobenem kaznivem dejanju.«Danes je itak skoraj vse objavljivo.
Marko Pavliha: »Sine auctore propositi libelli in nullo crimine locum habere debent.«. — [Fotografija: Robert Balen/Večer]
NAROČI SE PRIJAVI SE

Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE