Medijski trg je v norem, nezavidljivem položaju. Tekma tradicionalnih medijev z drugimi platformami je privedla do bizarnosti. Drži, da v tekmi za pozornost občinstva klasični mediji   izgubljajo bitko z družbenimi omrežji. Posredovanje informacij je tam cenejše in učinkovitejše.
Zdaj, ko imamo influencerje, za promocijo posameznikov, podjetij, storitev, produktov pravzaprav ne rabimo tiska, televizije in radia. Problem pa je, da je treba za iskanje medijskega občinstva biti vse bolj kreativen in bizaren. Zadnji škandal na britanski televiziji ITV dokazuje, kako daleč televizija lahko gre. Tudi predaleč.
V oddaji, ki jo vodi Jeremy Kyle, je eden od sodelujočih priznal, da je varal partnerko — no, to se je izkazalo na testu z detektorjem laži. Toda po tem razkritju se je zadeva sprevrgla v osebno tragedijo. Nesrečnik je naredil samomor.

Moralni kompas

Četudi so producenti in še posebej Jeremy Kyle zatrjevali, da so verjeli, da bosta gost v oddaji in njegova partnerka po oddaji uredila zasebne zadeve, je bilo očitno drugače. Oddajo so umaknili s sporeda, na noge pa so se dvignili vsi možni regulatorji. Sprožena je bila tudi parlamentarna preiskava.
Očitki, da je Kyle izgubil moralni kompas, so bili prehudi, zato je moral po štirinajstih letih zaključiti kariero na ITV. Pravijo, da bodo verjetno sodelovali še pri drugih projektih.
Tekma za občinstvo je kruta. Še posebej za tisk, radio in televizijo. Ti poskušajo slediti moralnim standardom, vendar tekmujejo s platformami, ki se teh standardov ne držijo. Klasični mediji so v težkem položaju, saj od njih pričakujemo, da publike ne bodo poneumljali. Toda v boju za preživetje, kjer je edini cilj doseg občinstva, je preprosto nemogoče.

Razpoložljivi paketi

Rešitev se zdi misija nemogoče. Da bi občinstvo prepoznavalo pomen smiselnih, ne zgolj bizarnih vsebin, je malo verjetno. To bi morala biti naloga medijev in celotnega medijskega sistema. Ločiti smiselno od nesmiselnega in kakovostno od plehkega je veliko težje, kot smo si pripravljeni priznati. Če ne bi bilo lažje prodreti s plehkimi vsebinami, jih mediji zagotovo ne bi ponujali.
Naslednji pogoj pa so mediji, ki bi izhajali iz svojega poslanstva. To je seveda ponujanje relevantnih vsebin, ne pa tekmovanje z družbenimi omrežji.
Da je mogoče uspeti brez cirkusa in blišča, nas bolj kot kdorkoli v zadnjih mesecih opominjata slovenska predstavnika na Evroviziji. Zala in Gašper sta mlada in si to lahko privoščita, a sta kot svetli zvezdi, ki se še ne pustita motiti.
Medijska industrija je neizprosna, saj zelo dobro ve, kdo je na drugi strani. Na drugi strani smo uporabniki, željni krvi in naslade nad tujo nesrečo, pa bizarnosti in človeške neumnosti. Dokler bo za to interes, bodo takšni medijski paketi pač na voljo.