Simptom je mesto resnice. Mesto, kjer v obliki pogosto povsem majhnih, navidez nepomembnih stvari udari na dan prava logika. Prava logika procesov. Freud je kot simptome navajal šale. Ali to, kar se človeku zareče. Ker ko se nekomu zareče, praviloma pove tisto, česar nikakor ni hotel povedati. Da ima ljubico ali ljubimca. Da je kradla. Da zavestno goljufa druge. Itd.
Tako se je prejšnji teden zareklo Hoferju. V navidez majhni, nepomembni stvari je prišlo na dan mesto resnice menda največjega trgovca v Evropi. Zraven pa tudi logika menedžerskih struktur, ki Hofer v Sloveniji vodijo.
Šlo je za prepoved prodajanja revije Kralji ulice, ki jo ustvarjajo brezdomci, pred Hoferjevimi marketi. Kot razlog so navedli, da brezdomci, ki pred vhodi ponujajo svojo revijo, nadlegujejo kupce. In jih s tem odvračajo od nakupovanja pri Hoferju.
In ker Hofer seveda lahko — ali celo mora — skrbeti za nemotene nakupe v svojih trgovinah, mora poskrbeti tudi za red v okolici svojih trgovin. Zato je bil primoran ukrepati. In je sprejel ukrep o prepovedi prodaje časopisa brezdomcev pred vhodi v trgovine.

Marginalizacija drugačnega

Kar je navidez nepomembna odločitev. Oziroma dogodek. Vendar samo navidez. Za to odločitvijo je logika, ki bi nas morala skrbeti. Logika odstranjevanja drugačnih in drugačnega iz polja družbenega. Logika marginalizacije drugačnega.
Kar je prvi simptom. To opravičuje in/ali utemeljuje druga logika, ki je prav tako simptom: namreč pridobitna dejavnost. Danes je običajno, da je to povezano z doktrino normalnega poslovanja. V smislu: če nekaj ovira normalno poslovanje, ima poslujoči pravico to odstraniti.
Seveda gre pri tem argumentu za še eno realizacijo duha časa. Neoliberalnega duha časa. Kjer sta profit in zaslužek nad vsem drugim. Predvsem pa nad socialnostjo.
O tem, kaj pomeni za današnjo družbo, da sta profit in zaslužek nad socialnostjo, sem pisala že večkrat. To pomeni razkrajanje družbe. In družbenega. To se je zgodilo, ko je Hofer prepovedali prepovedal prodajati Kralje ulice pred trgovinami.
Se pa tisto, na kar je bilo treba pri Hoferjevem ukrepu opozoriti, s tem še ne konča. Ampak morda šele začne.

Danes brezdomci, jutri pa kdo?

Na to so zgovorno opozorili poslušalci 1. programa Radia Slovenije, ko so klicali v oddajo, da bi o Hoferjevem ukrepu povedali svoje mnenje. Nek poslušalec je povedal, da se s prepovedjo strinja. Ker da danes pred Hoferjem stojijo brezdomci, ki ljudi nadlegujejo — jutri pa jih bo nadlegoval nekdo drug. Ker da človek ni nikjer več varen. In za varnost ljudi je treba poskrbeti.
Gre torej za strah. Za aktivacijo nezavednih strahov. Strahov, ki temeljijo na odsotnosti občutka varnosti. Občutek varnosti pa naj bi zagotovili tako, da se iz polja družbenega odstranimo tiste, ki strahove aktivirajo.

Bumerang efekt

Kam tovrstne socialne in politične prakse vodijo, je znano. Spomnimo se samo antisemitizma v nacistični Nemčiji. Tudi Nemci so se bali Židov. Ki so jih po njihovem mnenju ogrožali. Zato so se morali pred njimi ubraniti. Zato so Žide odstranjevali iz določenih segmentov javnega prostora. Recimo s pločnikov. Kot Hofer odstranjuje brezdomce izpred lastnih trgovin.
In čeprav ne smemo zanemariti tudi razlik med obema praksama, ne smemo zanemariti tudi iste logike. Gre za logiko, ki bi nas morala skrbeti. Ki jo je treba jasno in javno problematizirati. Omejevati. Preprečiti. Posledice bi lahko bile preveč resne, da bi to logiko smeli tolerirati. Tudi zato, ker ne prizadene samo tistih, zoper katere je navidez usmerjena. Ampak prizadene celotno družbo. Gre za bumerang efekt. Antisemitizem je razen Židov prizadel tudi Nemce. Jih zgodovinsko iznakazil.
Slovenkam in Slovencem pa je treba v tem primeru čestitati. Javni pritisk na Hofer je bil tolikšen, da se je podjetje vsaj začasno spametovalo. To je bilo treba storiti ne samo zaradi Kraljev ulice. Ampak tudi zaradi nas samih. Zaradi nas vseh.