Moj mož Peter je velik fan Slovenije. Kot Nemec ne ve za slabosti našega sistema in podsistemov, ne sledi svinjarijam in podlostim v zdravstvu, niti v zvezi z javnimi razpisi ali kadrovanjem, kaj šele v konkretni politiki. Ne razume posebnosti delovanja javnih služb in naše ujetosti v birokracijo. Kadar mora nekaj urediti, to naredim namesto njega jaz, saj gre v slovenščini hitreje in lažje.
Življenje v Sloveniji je zanj sanjsko in brezskrbno. Srečnež.
Seveda pa kot psiholog zelo dobro razume, da so vzorci družbenih in političnih problemov povsod enaki ali vsaj podobni. Zato so primerjave med Slovenijo in Nemčijo ali tudi Avstrijo pri nas doma pogosta tema.
Moj mož tudi občuduje Prešerna. Vsako leto, odkar živi v Sloveniji, gre 8. februarja v Kranj in tam gleda, posluša, fotografira, izkoristi odprta vrata muzejev in galerij, preizkuša ulično kulinariko in tudi kaj dobrega popije. Potem vse to zapakira v prav lepo berljiv blog za svoje nemško govoreče bralce strani Mein Slowenien. In jih vabi, da pridejo k nam. Prešernove Poezije v nemščini so bile tudi sicer eno mojih prvih daril, ki sem mu jih davno nazaj podarila za rojstni dan.

Prav prijazno pisal

Tudi letos je prav prijazno pisal o prihajajočem kulturnem prazniku in ter postavljal Prešerna na mesto, ki mu v naši kulturi in na nacionalni lestvici poetov pripada.
Nemško govoreči bralci iz tujine — ali iz Slovenije — so mu pošiljali všečke ter takšne in drugačne pozitivne komentarje.
Naenkrat pa se je pojavil komentar nekoga iz Avstrije, iz Gradca. Sporočilo je Petra pretreslo. Napisal je: »Kdo hudiča sploh ceni tega pijanca?«.
Peter mu je osupel odpisal: »Ste Slovenec?« — in dobil pritrdilni odgovor. Slovenec, ki dela v Gradcu.
Peter me je začudeno gledal.
»Razumel bi, da bi me za tak zapis sesuval nekdo, ki ne pozna Slovenije in Prešerna. Recimo Nemec. Ampak, da to napiše Slovenec?! Tega pa ne razumem,« mi je rekel dvojno prizadet. Že tako ali tako si namreč hudičevo jemlje k srcu vsako kritiko njegovih tekstov, napada na našega Prešerna pa še do danes ni predihal.

Kakšen človek moraš biti?!

Koliko Slovenca je v resnici v Slovencu, ki na Prešerna gleda s takim prezirom in samo z vidika pesnikovih slabosti, šibkosti in stisk? Kakšen človek moraš biti, da spregledaš delo poeta, ki ga slavimo s praznikom kulture, in ga poteptaš med ničvredneže?
Po njem smo poimenovali Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada, ki so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Prvič so bile podeljene leta 1947. Študentske in univerzitetne Prešernove nagrade vsako leto podeljujejo tudi fakultete in akademije Univerze v Ljubljani najboljšim študentom na področju umetnosti in znanosti. Njegove verze smo si izbrali za državno himno. Mnogo njegovih vizionarskih misli izpred skoraj 200 let bi se moralo že zdavnaj uresničiti, pa bi imeli mnogo boljši svet. Je vse to odraz Prešernove veličine ali naših lastnih zablod? 

Bodi prešeren

Odgovor je seveda jasen. Slovenec iz Gradca je zrel, da se mu dosmrtno odvzame državljanstvo. Ker si ga ne zasluži. Moj domači Nemec iz Cerkelj na Gorenjskem je bolj Slovenec od njega. Ker ni treba biti Slovenec, da spoštuješ slovenskega pesnika. Državljanstvo ti ne daje spoštovanja do ustvarjalcev. Spoštovanje imaš, če te je narava obdarila vsaj s povprečnim IQ in z nekaj več čustvenega in socialnega IQ.
Meni je vse jasno. Ta Slovenec iz Gradca je ostal nedozorel. Človek brez sposobnosti učenja, prilagajanja, brez sposobnosti pravilnega sklepanja iz zgodovinskih dejstev in brez razumevanja vpliva kulture na identiteto naroda. Bedak, butec.
Peter, ne ženi si k srcu njegovega zapisa. Bodi prešeren. Saj ne ve, kaj dela.