Revija

Prekleti jaz: Individualistični, potrošniški, nečimrni pursuit of happiness

19.7.2019 / 06:08 Komentiraj
Komu res pripadamo? Družini? Narodu? Zahodu? Evropi? Človeštvu? Župniji? Frendicam z joge? Stranki? Družbenemu razredu?

Vedno znova me pretrese nečimrnost mojega pogleda na svet. In, for that matter, najbrž tudi vašega.

Ozkost našega pogleda je neskončna. Pa ne zaradi naše morebitne osebne moralne izprijenosti ali kaj takega. Ampak zaradi duha časa. Zaradi religije sodobnosti. Zaradi zmagoslavja doktrine sreče.

Duh časa je — skupaj z družbenim sistemom — izredno naklonjen nečimrnosti. Nečimrnosti v obeh pomenih, ki jih omenja SSKJ. Nečimrn človek kot ta, ki si prizadeva vzbuditi občudovanje in pozornost, in nečimrno kot ničvredno in ničevo.

Danes kar mislimo, da smo pomembni. In ne samo to. To celo verjamemo! Verjamemo, da smo pomembni, zaradi česar se nam naše skrbi zdijo … — pomembne.

Ena glavnih skrbi sodobnega časa je skrb za lastno srečo. »Kako sem?« je vprašanje sine qua non milenijske izkušnje. »Sem srečen? Koliko sem srečen? Sem že kaj bolj srečen?«

To vprašanje je tako temeljno, da se ga sploh več ne

Fjodor Mihajlovič Dostojevski (1821–1881).
NAROČI SE PRIJAVI SE

Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino. NAROČI SE