Predvolilni plakati na pokopaliških zidovih. Res smo šli v pizdo mater.

O, kakšno presenečenje! No, ne vem, če je ravno prijetno. Najino dopisovanje povezujem z obdobjem epidemije, izolacije in policijske ure, torej z vse prej kot prijetnimi spomini. A reciva, da je pozitivna vsaka stvar, ki nas zbrca iz letargije. Tvoja diagnoza politične naveličanosti je pravilna, zato se ti lahko za brco samo zahvalim.

Kako si napisal? “Niso vsi isti, nekateri so neprimerno bolj isti kot drugi.” Parafraze klasik, ki sva jih požirala kot gimnazijca, me ponavadi živcirajo, ampak ta ti je uspela, to moram priznati. Istost v vseh niansah, stopnjah in antagonizmih — pa naj še kdo reče, da politika ni navdihujoča.

Občutek istosti

Ja, včasih morda res je, ponavadi pa vendarle ni. Ko sem spremljal nekatera predvolilna soočenja, me je občutek istosti in nespremenljivosti nekajkrat oklofutal na najbolj banalen način. Déjà vu, ki si ne zasluži nobel francoskega izraza. Najbolj brezvezen možen dežavi.

Konkreten primer: argumentacija po principu “to si...