Kolumne

Požigi na korona pogorišču: Gledališče je čudež, ki si ga ne zaslužimo

15.9.2020 / 06:05 Komentiraj
13 igralcev. 60 gledalcev. 5 ur. Vsak dan v tednu. Za vse, ki jo hočejo videti. In da je inkasa toliko kot prej v enem dnevu.

Prejšnji teden sem gledala predstavo Požigi v ljubljanski Drami. Po spomladanskem ponovnem odprtju sem bila nekajkrat v gledališču, vendar na manjših produkcijah, krajših predstavah, v manjših dvoranah. Bilo je nelagodno, ampak me ni zares dotolklo.

Kadar je bila dvorana polna, je bilo v ljubljanski Drami pred korono 425 gledalcev. Zdaj nas je bilo okoli 60. Ker mora biti med odrom in gledalci šest metrov, so prvi gledalci sedeli šele v osmi vrsti. In ker mora biti med gledalci meter in pol razdalje, je vsaka druga vrsta ne samo prazna, ampak dobesedno odmontirana. In ker mora biti meter in pol razdalje med gledalci tudi po širini, zavzame gledalec, ki pride v gledališče sam, pet sedežev. Svojega — in dva prazna na vsaki strani. Tudi če bi predstavo igrali v globini odra in bi publika lahko sedela od druge vrste naprej — in tudi če bi bilo več gledalcev iz »skupnih

»Ker mora biti med odrom in gledalci šest metrov, so prvi gledalci sedeli šele v osmi vrsti. In ker mora biti med gledalci meter in pol, je vsaka druga vrsta ne samo prazna, ampak dobesedno odmontirana.«
NAROČI SE PRIJAVI SE

Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino. NAROČI SE