Ena od najbolj urgentnih zadev je priprava projektov, s katerimi bi uspešno počrpali sredstva, ki jih je Evropska unija namenila Sloveniji v okviru postkoronske pomoči. Kot slišimo, je sredstev več, kot smo pričakovali. Časa pa je malo. Zato bo pripravo projektov vodila vlada, oziroma osebno njen predsednik. 
To je logistično morda nujno. Je pa tudi garancija, da od sredstev, ki bi jih lahko pridobila, Slovenija ne bo iztržila maksimuma. Niti optimuma. Razlog je preprost: projekt bo vodilo politično rezoniranje. Ki je pri Janši vedno ideološko. Ne pa strokovno. Kar bo Slovenijo spet drago stalo.
Trenutna situacija je ena redkih, ki tako rekoč direktno nagovarja stroko. Pri pripravi projektov za črpanje evropskih postkoronskih sredstev bi morali sodelovati strokovnjaki. Strokovnjaki so tisti, ki imajo znanje o tem, kako in za kaj je treba porabiti omenjeni denar.

Krog in okrog

Obveščeni smo že tudi, da poraba ne bo povsem poljubna, ampak bo zavezana prioritetam sedanje Evropske komisije. Torej digitalizaciji in prehodu na zeleno gospodarstvo. To sta izrazito strokovni temi. Za ta področja imamo v Sloveniji vrhunske strokovnjake. Ki se že leta ali celo desetletja ukvarjajo tako s prvim kot z drugim problemom. In ki do potankosti vedo, kaj in kako je treba v Sloveniji ukrepati, da bosta procesa digitalizacije in prehoda v zeleno gospodarstvo zaživela. 
Nerodno je seveda, da to niso ljudje, ki tvorijo vladno ekipo. Ne spadajo v krog »strokovnjakov«, s katerimi vlada pripravlja projekte za črpanje evropskega postkoronskega denarja.
To pomeni, da vlada pripravlja projekte brez najboljšega slovenskega znanja. In da je najboljše slovensko znanje izključeno iz projektov, ki naj bi v nekaj letih ključno spremenili slovensko družbo.

Podcenjen in podplačan

Ker je slovenski raziskovalni sektor kronično podcenjen in podplačan, je jasno, da razlogov za nepovezovanje tega sektorja z enkratno zgodovinsko priložnostjo, ki se ji reče črpanje evropskega postkoronskega denarja, ne moremo iskati v raziskovalnem sektorju samem. Prepričana sem, da bi raziskovalci z največjim veseljem vložili znanje za uspeh projektov za tako ključne spremembe slovenske družbe, kot jih omenjeni denar omogoča.
Razlog za nevključevanje znanstvenega in raziskovalnega sektorja v oblikovanje projektov za črpanje evropskih postkoronskih sredstev moramo iskati v politiki. Natančneje v vladi. Ki ji očitno ni do tega, da bi izkoristila slovensko znanje za čimbolj učinkovito črpanje denarja za čimbolj učinkovito spreminjanje družbe. 

Resnici na ljubo

Resnici na ljubo, vlada ne ve niti tega, kako družbene spremembe sploh potekajo. Kot ne ve tudi tega, kako potekajo družbene spremembe v postsocialističnih družbah. To je sploh ne zanima. Zanima jo samo uporaba evropskega denarja za krepitev lastnih pozicij. Za odpiranje ideoloških tem. Za katere je ob prevzemu oblasti obljubila, da jih ne bo odpirala. Pa dela v glavnem predvsem to. 

Pravzaprav že

To pa je že drugi razlog za izločitev slovenskega znanja iz priprave projektov za črpanje evropskega postkoronskega denarja. Vključitev znanstvenikov, raziskovalcev in strokovnjakov v pripravo projektov bi vlado delegitimizirala. In to v korist slovenske družbe. Seveda pa je Janši jasno, kaj mora v dani situaciji izbrati. Nič takega, kar bi mu lahko škodilo. Pa čeprav to škodi slovenski družbi.
Iz povedanega sledi, kako bomo črpali evropska sredstva. Projekte bodo pripravili uradniki v navezi s politiki. Stvar bo nestrokovna. Nekompetentna. Denar bo razdeljen med pomembne domačije, ki tvorijo in/ali podpirajo sedanjo vlado. Po logiki: vsak, ki je naš, bo nekaj dobil. Denar bo zapravljen za politične naveze. Za partnerje. Za krepitev politične pozicije. Učinka, ki bi ga lahko imel, pa žal ne bo. 
Tako bo Slovenija zapravila še eno postsocialistično priložnost. Pravzaprav jo je že zapravila.