Kolumne

Posedati v avtu z mobilcem in špricati lajf

2.4.2021 / 07:05 Komentiraj
Na parkiriščih opažam, da nisem edini, ki čas motri v privilegiranem kraju samote in miru. Obred našega časa. Marker dobe.

Odkar imam redno službo in avto, s katerim se vozim na delo, sem postal pravi pripadnik tradicionalne vrste kapitalizma in vidim svet iz povsem novih perspektiv. Čeprav je šele dober mesec dni, kar nisem več nekaj med freelancerjem, študentom in podpredsednikom društva, temveč pravi “delavec”, sem se že prepričal v avtorstvo cele kopice modrosti o delavskem življenju.

Eden izmed najbolj zanimivih novih zornih kotov je iz parkiranega avta. Na parkiriščih opažam, da nisem edini, ki čas motri v tem privilegiranem kraju samote in miru. Posedeti v avtu z mobilcem v roki je obred našega časa. Marker dobe.

Najbolj značilen primer tega obreda pa je posedanje ob koncu delavnika. Pridem na domače parkirišče, parkiram, ugasnem motor in … — sedim. Samo sedim. Včasih poslušam radio, včasih kak podkast, včasih muziko, včasih sem preprosto tiho. Pogosto skrolam, včasih pa tudi ne. Celostno udobje tega sedenja je lahko dober vir za mini analizo naše

“Ko sediš v avtu, si sam. Če nisi sam, ne šteje.”
NAROČI SE PRIJAVI SE

Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino. NAROČI SE