Nič novega ni — ne dejstvo samo, niti moje mnenje —, da je slovenska zastava neizvirna in razen za plapolajoče patriote popolnoma neprepoznavna.
Prepoznajo jo kvečjemu evropski ljubitelji športa, če se slučajno spomnijo, da je ruska zastava brez grba, medtem ko ima slovaška v grbu nek križ-kraž, slovenska pa špičke in zvezdice.
In ker je slovenska zastava grda predvsem zaradi grba, se mi sploh ne zdi tak nacionalni problem številka ena, da so na teniškem turnirju na Dunaju našega tekmovalca potagali z napačno zastavo, z zastavo z napačnim, starim, kdovekdajšnjim grbom.
Gre za protokolarni spodrsljaj, ki nikjer na svetu ne bi povzročil takega razburjenja kot v Sloveniji. 
Treba pa je ob tem povedati, da se seveda tak faux-pas iz površnosti ali nevednosti lahko zgodi samo državi, ki ima grdo in neprepoznavno zastavo. Sami smo si krivi.

Retro akvila

Ironično je seveda, da je nekdanji grb z orlom s krono na belo-modro-rdeči trobojnici dežele Kranjske iz XIX. stoletja, ki ga je organizator turnirja pomotoma pripisal današnji Sloveniji, dejansko bolj estetski od uradnega, aktualnega, veljavnega skrpucala Marka Pogačnika.
Če nič drugega, izgleda orel z dvema glavama retro in daje naši vrli mladi domovini patino, kot da obstaja že od nekdaj.
Res pa je, da je še bolj smešen in da predvsem ni pravi.

Domobranska ali narodna zastava?

To sicer ni čisto res, ampak s temi neumnostmi se sploh ne mislim ukvarjati. Kot se ne mislim ukvarjati s tem, da je Slovencev in njihove famozne sprave nevredno, da so zaradi avstrijskega misferštendnisa zgrožene slovenske levičarje, ki so videli »domobransko« zastavo, napadli desničarji in začeli opominjati, da sploh ne gre za to, ampak za »narodno« zastavo iz časa narodnega prebujenja.
To je brez veze. Slovenska trobojnica z orlom v grbu velja bolj kot za kranjsko in narodno za domobransko, ker so jo domobranci pač uzurpirali in kompromitirali.

Zakaj to tako resno jemljemo?

Raje se vprašajmo, odkod ta heraldična obsesija.
Ali smo mi normalni? Kregamo se v zvezi s simboli držav, ki jih že zdavnaj ni več — ne držav ne simbolov —, in to simbolov s čudnimi živalmi s kronami in žezli?! To je še bolj čudno, kot da se kregamo o tem, ali je bilo v starih časih v mesnicah meso in po čem je bila kila pljučne v socializmu (če je slučajno bila).
Ne razumem te slovenske fascinacije s heraldičnimi panterji, orli, levi, zmaji in drugimi čudnimi živalmi. Nekako še razumem, da države (in ustanove) z dolgo tradicijo ali s tradicijo iz drugih časov, ko je to še nekako funkcioniralo, ohranjajo svoje nacionalne in verske in druge simbole in embleme. Tudi gesla v starinskih fontih na trakovih pod ščiti — od »Honi soit qui mal y pense« do »E pluribus unum« — so mi še kar všeč.

Heraldika je kot astrologija

Ne razumem pa tega pri Slovencih. Heraldika je nasploh nekaj takega kot astrologija. Vsak čudaški lik in bizarna beseda nekaj globokega in pomembnega pomenita, kar je morda slučajno celo res kot domnevne karakterne značilnosti ali celo prihodnost človeka, rojenega v določenem znaku.

Samoironija

Heraldiko bi morali v Sloveniji ukiniti ali vsaj posodobiti. Benečani ali Angleži naj kar imajo svojega leva ali kar tri — v Sloveniji pa nimamo kaj početi z orli in panterji. Ker je glede na našo zgodovino to zelo smešno. Vsaka slovenska heraldična interpretacija je glede na negotovost in neprepričljivost emblemov v bistvu zgodovinska potvorba.
Slovenija bi naredila korak naprej in dala svetu zgled — no, ne ravno Benečanom in Angležem —, če bi to namišljeno heraldiko updatala do te mere, da bi jo pervertirala. Da bi recimo v grb uvedla vrabčka, če že hočete živali.
In ja, ta ideja seveda ni brez zveze s Twitterjevim vrabčkom.
Se vam ne zdi simbolika vrabčka, ki ne dela drugega, kot da čivka in čveka in skaklja naokrog pod mizami in išče zrnca sladkorja in drobtinice kruha in kifeljčkov?
Vrabček je tak urban tiček, saj veste.
In če že imamo smisel za humor, bi lahko bil slovenski passer domesticus v našem neodomoljubnem grbu zaradi mene tudi dvoglav. Po mojem bi Slovenija v svojim (samo)ironičnim odnosom do zgodovine in identitete postala čez noč svetovna senzacija, zelo pozitivno pa bi vplivali tudi na domovinska čustva državljanov.