Podjetje Twitter se je odločilo, da na svoji platformi ne bodo več dopuščali političnega oglaševanja. Sploh. Facebook po drugi strani izjavlja, da ni njihova naloga, da bi preverjali resničnost oz. ustreznost političnega, strankarskega oglaševanja.
Za tretjo, srednjo pot med Facebookom in Twitterjem pa se je odločil Google, ki namerava omejiti politično oglaševanje, povezano z iskanjem po podatkovih bazah volivcev..
Z odločitvijo, da popolnoma onemogoči oz. opusti politično oglaševanje, je Twitter odprl razpravo, kaj je sploh »politično«. Če se omejimo samo na znane naročnike, torej politične stranke in kandidate, je to jasno. Toda vprašanje političnega oglaševanje seže še veliko dlje. Agendo organizacij in društev in angažiranih posameznikov je marsikdaj težko ločiti od agende političnih strank. Kdo bo arbiter, ki bo presojal, kaj je »politično« oglaševanje, kaj pa samo komercialni oglas? Ali ne vključujejo tudi oglasi korporacij — tako za izdelke kot za storitve — določenih vrednot, ki jih promovira ali zavrača tudi politika?

Naša čustva

Učinkovit oglas, pa naj bo za nov avto, telefon, počitnice, pasjo hrano itd. apelira na naša čustva. Nagovarja nas s tistim, kar si želimo in/ali potrebujemo, in to tako, da ga bomo najbolje in čim lažje dojeli. In če drži, da s pomočjo oglasov, pa tudi informacij svoja stališča lahko še okrepimo — da ne gre nujno za sprejemanje novega in drugačnega, temveč za učvrstitev že znanega —, potem to še tem bolj velja tudi za vrednote in prepričanja. Posameznike in skupine vendar povezujejo skupne vrednot, ki jih oglaševanje samo še krepi. Baze podatkov in algoritmi omogočajo, da dobimo prav tisto, kar potrebujemo in si želimo. Z oglaševanim izdelkom ali storitvijo dobimo še stanje duha in stališča, ki so nam blizu. In ravno zato je vprašanje, kaj je »politično«, tako zamegljeno.

Vse poti in vsi načini 

Še najmanj »nevarno« je odkrito oglaševanje strank in politikov med predvolilnimi kampanjami. Recimo v Veliki Britaniji si lahko v prihodnjih dveh tednih obetamo obilo nizkih udarcev, laži in poenostavljenega blatenja nasprotnikov. Ker gre za polarizirajočo predvolilno kampanjo, to pač vzamemo v zakup. Navsezadnje bodo volitve 12. decembra priložnost, da vsa skrajna stališča priplavajo na površje — pa čeprav bodo analitiki potem vse leto ugotavljali, kdo je bolj lagal in zavajal.
A to bo že zgodba prihodnosti. V naslednjih tednih pa bo treba izkoristiti vse poti in načine, da dobimo volitve.