Pohujšanje v dolini Bežigrajski pa i šire: Kurbarija, alko, droga, fuck off vsi
Pred leti sem hodila po Metelkovi in puščala folku liste z linkom bloga gor: “TO morate vsi brat!” Seveda se mi jih je dost posmehovalo. “Kdo bo tebe bral, če si skoz nažgana?” Un mogoče, k je našo himno napisal? Ko sem knjigo izdala v samozaložbi, so se mi spet posmehovali: “Aja, nobena založba te noče.” Glede na to, da v življenju nisem poslala tekstov na nobeno založbo, mal dvomim, da bi lahk kr na suh vedeli, kdo sem. Uni nadebudni nekoč pisatelji, mark my words.
V samozaložbi se največ zasluži. Če maš dobr materijal seveda in se znaš prodajat, tko k se znam jaz. Samozaložbe ne štekajo sam uni, k so napisali eno revščino pa nimajo jajc glasno rečt: “Jaz sem top.” Al pa lenuhi, k se jim nč ne da.
In minejo leta od talanja listkov po Metelkovi in kr naenkrat se jaz menim s ta velikimi založbami. Spet nisem nikamor pošiljala tekstov, kr samo je tko zdej mam kr urednika. Ko sem dala Crnkoviču za prebrat, je rekel:
