Pustimo za začetek nadobudne pesnike in njihovo morda simpatično provokativnost pri miru. Mislim, da ni problem sámo bogoskrunsko izražanje in žaljenje verskih čustev in kar je še takih očitkov, ki jih je današnja literarna mladina zaradi te diverzije deležna. Bolj gre za to, da ne razumem, kako bi lahko kdorkoli — urednik zbornika, recimo, če avtorjev niti ne omenjam — za trenutek pomislil, da bi knjigo pod takim naslovom izdalo Društvo slovenskih pisateljev.

Današnja diverzantska mladina

Predsednik DSP Dušan Merc je prav storil, da antologije ni hotel izdati kot knjižne edicije Društva. Za njih je dovolj, da figurirajo kot izdajatelj spletne literarne revije Vrabec Anarhist (katerega urednik je dal pobudo za to zbirko), kjer so take provokacije sploh možne in dopustne.

Mislim, da je v slovenski kulturi vedno bolj prisoten problem, da se brišejo meje med mainstreamom — da ne rečem akademizmom — in alternativo. Predstave in pojmi, kaj je kaj, kaj kdo bere, kaj naj kdo bere, kaj čému služi, kaj kam spada in kaj je komu všeč — ali bog ne daj ne všeč —, so same po sebi vedno bolj nejasne, pa tudi vpleteni o tem ne razmišljajo. Vsi samo rinejo v središče pozornosti. In le kako tudi ne bi, odrinjeni.

In te pomote so obojestranske. Alternativci, marginalci in začetniki — in še marsikdaj kak šarlatan (pa ne mislim teh omenjenih) — po eni strani rinejo v mainstream, na Parnas, v etablirane galerije in k finim založbam. Po drugi pa jih tudi nekoč vase zaprta, nedostopna nomenklatura klasikov prav rada vzame medse, češ, na mladih svet stoji, win-win, morda pa bomo od te njihove zanimivosti tudi mi stari in prezrti imeli nekaj od tega.

No, tokrat se to ni zgodilo. Našel se je drug, tako rekoč alternativen založnik — in antologijo, ki mu je bolj pasala v program kot Društvu, izdal pod nespremenjenim naslovom. 

Dobronamerno navijanje

Sem omenil medije? Sem.

V slovenskem kulturnem novinarstvu je dobronamerno navijanje za domače reprezentance in posameznike enako samoumevno kot za športno novinarstvo. (S to razliko, da so kulturniki bolj užaljeni od športnikov, če mediji slučajno, izjemoma ne navijajo zanje.) Glavni motiv slovenskega kulturnega novinarstva je to, da delajo uslugo, namreč reklamo za prireditve, avtorje, nastopajoče. Da bi tako etablirane kot alternativne institucije prodale več vstopnic in izvodov knjig in bile deležne več pozornosti. Predvsem pa zato, ker bi bilo vredno, da bi jih več ljudi poznalo, konzumiralo. Da bi se nevedneži, ki jih je treba ustrezno animirati, kulturno oplemenitili.

Vedno se najde kak desničar

In tako je prišla dotična antologija na Radio Slovenija. Na 3. program, program Ars, v ponedeljkovo oddajo ARS humana. Kar se mi zdi prav. Vsaj v tem primeru. Ker na drugi strani ceste — govorim o oddaji Kultura po Dnevniku (nekoč po Odmevih) — imajo neinstitucionalno kulturo še preveč radi in zato pogosto težijo z alter sceno, tudi z marginalnimi minornostmi, da gre celo meni na živce, čeprav me vse živo zanima.

A kakor hitro je dandanes nekaj nenavadnega in kao spornega na Radiu Slovenija, pride v populistično javnost in jo razburi, pa če je to njena stvar ali ne. (Ponavadi ni.) TV Slovenija je pod strogo kontrolo, Radio pa malo manj, ker nima takega dosega. toda kljub temu se vedno najde kak desničar, ki na programu opazi nekaj škandaloznega in si že mane roke, da bo somišljenike razsvetlil z dokazom dekadentnosti — ali vsaj prismojenosti — levičarjev.

“V rokah izrojene levice”

Vedno pa se najde tudi Janša, ki mu to pride pod nos in zadevo še dodatno zaspina. Kot v tem primeru, ko je izjavil, da je bil Program Ars nekoč “odraz visoke kulture” — danes, “ko je […] v rokah izrojene levice, pa tole …”

Karkoli že si mislimo o poeziji, promoviranim pod takim naslovom, in o vijugavi poti, kako je iz Vrabca Anarhista mimo DSP prišla na Radio, dejstvo je, da je desničarsko manipuliranje, obračanje, izkrivljanje, posploševanje, zmerjanje, zaničevanje, ločevanje — in nenazadnje tudi drkanje — ne samo gnusno in brezsramno, ampak tudi perverzno in obsceno. Ali se sploh še ima smisel kregati s tem norim in hudobnim folkom?