Revija
#filozofija #esej #korona virus
Pascal: »Vsa človekova nesreča izvira iz tega, da ne zna ostati v sobi.«
Logo 27.03.2020 / 23.08

Refleksija, ta pozabljena, celo prezirana intelektualna zmožnost, med pandemijo korona virusa spet pridobiva na pomenu.

Blaise Pascal: »Vsa človekova nesreča izvira iz tega, da ne zna biti pri miru v svoji sobi.« — Misli (1670) Kompulzivna samoizolacije je naplavila podoben nasvet: prakticirati samost, ko nam je virus kot neka vrsta zunanjega zla zaukazal, da se vanjo zatečemo.

Novinarka iz italijanskega Bergama, v katerem še bolj kot drugod po Italiji pustoši smrt, ne bi mogla povedati natančneje in preprosteje: ostati doma postaja v teh krutih časih najbolj resna in humana gesta. Nepričakovani čas epidemije nas je s statistikami okuženih in mrtvih potisnil v neprostovoljno samoizolacijo. S tem je povzročil nove socialne učinke in nakazal možnosti drugačnega pogleda na družbeno dogajanje in nenazadnje tudi na nas same.
Italijanski filozof Giorgio Agamben je orisal žalostno podobo stanja, ko posameznik v strahu in paniki začenja verjeti samo še v golo življenje: »Non crede più in nulla se non nella nuda vita.«
Da večina ljudi po vsem svetu sredi pandemije upa samo to, da bodo sami in njihovi najbližji preživel, se res zdi pretirano pesimistična, celo morbidna misel. Strah in panika gotovo motivirata naše občutke v teh nesporno dramatičnih trenutkih, vendar nista edina. Prvi, ki bi proti strahu pred smrtjo protestiral, bi bil najbrž Sokrat — in pri tem pojasnil, da je že samo filozofiranje priprava na smrt (μελέτη θανάτου). Sam bom zato poskušal skicirati drugačen, bolj optimističen pogled na stanje.

Humani egoizem

Da se ne bi preveč sprenevedali: kolektivna samoizolacija pred možnostjo okužbe je kot najbolj človeška gesta hkrati tudi najbolj sebična. Po eni strani smo nenadoma pripravljeni v drugem videti nekoga kužnega in ga zato obravnavati kot ultimativno nevarnega za naše življenje.

Refleksija v času samoizolacije

Refleksija, ta pozabljena in celo prezirana intelektualna zmožnost in vrednota, med pandemijo spet dobiva možnost za zalet in široko uporabo — če ji za to želimo dati prostor v ne ravno prijetnih razmerah preštevanja mrtvih in okuženih ter upoštevanja opozoril, ukrepov in pozivov. Morda je stanje refleksije v prisilni individualizaciji v naših domovih ena najbolj bistvenih značilnosti tega dramatičnega obdobja, primerljivega z vojno proti enemu samemu, nevidnemu sovražniku, kot temu zdaj patetično pravijo politiki in retoriko spretno zlorabljajo za oblastniške agende.
Spremljanje novic v zavetju naših domovanj — torej novic, ki so skoraj izključno medijsko posredovane — je za nas na nek način popolnoma nekoristno, saj razen z ozko omejenim preventivnim ravnanjem nimamo skoraj nobenega vpliva na nič. Lahko smo solidarni do drugih in po svojih močeh razvijamo nove oblike pomoči. Toda pri tem smo primorani ostati izolirani in slediti temeljnim zunanjim napotkom epidemioloških strokovnjakov brez ugovora.

Francoski moralisti

Že stari Grki so vedeli, da je prosti čas pogoj za delo, za razvoj vrlin in za ukvarjanje z državnimi zadevami, pa tudi za sleherno duhovno aktivnost, kreativnost in »neproizvodno« dejavnost. Ali ga bomo v času prisilne samote usmerili v samorefleksijo lastnega obstoja, končno tudi v mišljenje kot takšno? Francoski moralist Jean de La Bruyère je v uvodu k svojemu znanemu prevodu Teofrastovih Značajev (1688) zapisal misel: »Vse slabo izvira iz tega, da ne zmoremo biti sami.«
Mar nismo ravnokar na prav takšni preizkušnji? La Bruyèrova misel je sicer samo variacija znamenitega aforizma matematika in filozofa Blaisa Pascala iz njegovih Misli (1670): »Vsa človekova nesreča izvira iz tega, da ne zna biti pri miru v svoji sobi.«
Kompulzivna samoizolacija je naplavila podoben nasvet: prakticirati samost, ko nam je virus kot neka vrsta zunanjega zla zaukazal, da se vanjo zatečemo. Šele naša blokada pred drugimi ponudi možnost refleksije in samorefleksije, ko ostati »sam pri sebi« predstavlja predvsem izogib mnogim tegobam, tokrat objektificiranim v korona virusu. Posledično nas osamitev lahko pripelje do položaja odpiranja raznoterih eksistencialnih vprašanj, s tem pa tudi ponudi prostor za iskanje modrosti in duševnega miru.  

Racionalnost onstran čustev in strasti

Ljudje v karanteni počnejo resda tudi zelo trivialne in manj intelektualne reči, a situacija je prototipsko pisana na kožo filozofski refleksiji. In če govori Agamben o strahu, ki trenutno primarno usmerja naša življenja, sta samota in mir v lastni sobi lahko način, kako mu ubežati. Pa tudi, kako se odtegniti dvomu, razdražljivosti, nemirnosti in tesnobi. »Počitek« v formi Pascalovega bivanja v mirovanju (»en repos«) vsaj nekoliko spominja na nekatere filozofske koncepte, recimo na ideal stoiške duševne nevznemirjenosti (ἀταραξία) kot pogoj za doseganje lastne srečnosti. Navajam kot primer, kajti tako visokih moralnih ciljev si najbrž v času epidemij večina med nami res ne postavlja.
Za italijanskega filozofa smo v situaciji, ko smo žrtvovali svobodo iz tako imenovanih varnostnih razlogov. Obsodili smo se na življenje v stalnem stanju negotovosti.
»In kaj je družba, ki nima druge vrednote razen preživetja?« se sprašuje Agamben.
Pa je res nima? Videli smo, da lahko Pascala beremo proti Agambenu in navijamo za drugačno obnašanje v situaciji, ko smo sicer primorani žrtvovati normalne pogoje življenja, pa vendarle poskušamo prakticirati samost v res protislovnih razmerah humanega egoizma. Seveda nas je strah za lasten obstoj. Seveda nas grabi panika. Toda sleherna čustva so nam — kot bi spet dejali stoiki — pri tem projektu v napoto. Tako nam kot celotni družbi. Zato lahko misel obrnemo: zdaj bolj kot sicer potrebujemo svojo »apatheio«, racionalnost onstran čustev in strasti.

Ateistični kristjan

Kaj še početi v času prisilne samoizolacije? Slavoj Žižek — ateistični kristjan, kot se je sam definiral — v trenutku družbene krize odkriva dva drugačna tipa optimizmov. Prvi je obet nove družbene solidarnosti, vključno z možnostjo za prihodnji razvoj komunizma. Pri tem pozdravlja celo Trumpovo svežo dovzetnost za nadzorno vlogo države nad gospodarstvom.
Hkrati je virusni čas odličen humus za odkrivanje »duhovne bližine« z vsemi, še pravi Žižek, s katerimi si (ne) delimo bivanjskega prostora:

»Še vedno verjamem v to klasično tezo, da je oko okno v človekovo dušo. Nekoga vidiš, ki ga imaš res rad, ali pa tudi, če je tujec, pa se ga ne moreš dotakniti, a si izmenjata globok pogled. Vsej distanci navkljub je v tem pogledu takšna duhovna bližina, da skoraj ni možno večje.«

»Svetilka telesa je oko.«

In če smo že pri Svetem pismu — »Svetilka telesa je oko. Če je torej tvoje oko čisto, bo svetlo vse tvoje telo. Če pa je tvoje oko pokvarjeno, bo temačno vse tvoje telo. Če je namreč luč, ki je v tebi, tema, kako velika je tema!« (Lk 11, 34–36) —, s katero običajno pojasnjujejo metaforo očesa kot okna duše, moram v domačih razmerah spomniti še na en kontekst, na nerealizirani filozofem Janševe prve vladne koalicije. Ta sega v obdobje, ko je oktobra 2004 na volitvah zmagal pod geslom »Za sproščeno Slovenijo«, dobesedno s filozofskim pojmom na svojih transparentih. Žižka kot ideologa tedanje LDS je sicer razglasil za »frustriranega filozofa« in mu očital, da so mu tri minute filma pomembnejše od usode Slovenije — nekaj, kar je pred tem, razočaran nad njegovo volilno zmago, Žižek res izjavil.
Danes, ko je Janša dobil priložnost s tretjo koalicijo in ko nas ob epidemiji nagovarja z »Bog žívi Slovenijo«, se sproščenost kot slogan manifestira v precej drugačni in navidez ironični luči prisilne samoizolacijske nesproščenosti.
Čeprav se je Janša pojmu sproščenosti proti koncu svojega prvega mandata, nekje sredi leta 2007, v javnih nastopih odpovedal in se k njemu ni več pogosto vračal, se zdaj v svoji izvorni obliki kaže kot nepričakovan modus vivendi, vzet iz političnega programa, ne da bi vladajoči sredi sprejemanja napotkov o samoizolaciji na to sploh pomislili.

NAROČI SE
#filozofija #esej #korona virus
Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino NAROČI SE
Share on
Za boljšo izkušnjo na spletni strani uporabljamo piškotke