Včasih je veljalo, da je 3., tako imenovani parlamentarni program TV Slovenija odlagališče odvečnih oddaj in odvečnih novinarjev ali urednikov. O tem sem se spraševal že pred leti. To funkcionalnost še vedno ima, ob tem pa tudi vedno bolj svoj »avtonomni« program.
Da na TVS 3 prihaja do politizacije, ni skrivnost in ne novica. Niti to ne, da pogosto izigrava 3./(2) člen Zakona o RTV Slovenija, po katerem je 3. program namenjen predvajanju neposrednih prenosov sej Državnega zbora in njegovih delovnih teles ali predvajanju posnetkov, kadar neposredni prenos ni mogoč. 
Zakon pravi, da je na Tretjem predvideno »celovito informiranje javnosti o drugem parlamentarnem dogajanju, vključno s sejami [DS], mednarodnimi aktivnostmi parlamenta, posveti v organizaciji [DZ] ali [DS] in drugimi aktivnostmi, povezanimi z uresničevanjem ustavnih pristojnosti slovenskega parlamenta«.

Dogaja še se več

A to se ne dogaja. Dogaja še se več. No, bodimo konkretni: ker to že leta ni sankcionirano in ker tako vodstvo kot javnost in stroka to dopuščajo, je TVS 3 kot nalašč za različne oblike politične promocije skozi oddaje in vsebine, ki v nimajo nobene zveze s parlamentarnim dogajanjem.
Ena od takšnih oddaj je bila na sporedu v sredo zvečer. Vodil jo je Igor Pirkovič. 
Ker ni zakonske podlage za nadgradnjo omenjene namembnosti kanala z uredniško oblikovanimi informativnimi vsebinami, takih vsebin tam preprosto ne bi smelo biti. Vse vsebinske spremembe v smeri parlamentarno-informativnega kanala — vključno z registracijo pri Apeku in z oblikovanjem programsko-poslovnega načrta RTVS v okviru strategije javne televizije — so zato samovoljne in zakonsko neutemeljene.

Specialisti za pritiske

Po velikem zmagoslavju dela politike (?!) in javnosti pa tudi novinarjev ob ponovljenem sojenju in oprostilni sodbi v zadevi Novič — o tem sem pisal v tekstu Primer Novič: nad čim triumfirajo novinarke in novinarji TV Slovenija? —, se je Pirkovič, ki sicer ne skriva svojih političnih barv, odločil v studio povabiti tri goste primerno nezgrešljivih prepričanj: samega Milka Noviča, vrhovnega sodnika Jana Zobca ter nekdanjega ministra in poslanca SDS dr. Vinka Gorenaka.
Oddaja Na Tretjem, tokrat pod naslovom Odkrito o pritiskih v pravosodju, ni bila seveda v ničemer povezana s parlamentarnim dogajanjem.
Pirkovič se tudi nikoli ne potrudi s selekcijo povabljencev: vselej jo prilagodi svojemu političnemu okusu, ki se povsem ujema z okusom urednice TVS 3 Jadranke Rebernik. Vodstvo s tem jasno signalizira, da naš javni servis ne želi biti nevtralen in posledično novinarsko profesionalen.

Ljudje, ki jih rabimo (da nas oprostijo)

Da na javni radioteleviziji v parlamentarnem programu in v oddaji o pritiskih na pravosodje zaradi izjav sodnika Zvjezdana Radonjića gostijo še ne pravnomočno oproščenega obsojenca za umor — več o tem v tekstu Primer Novič: Popoln zločin ali popolna katastrofa? —, daleč presega ne samo namembnost televizijskega programa, temveč tudi smiselni motiv oddaje.
Ker kako bi obsojeni in v ponovnem sojenju oproščeni Novič smel in mogel komentirati stvari, v katere je vpleten samo posredno? Da ne omenjam, da je njegova presoja pritiskov v pravosodju popolnoma pristranska.
Zato ni bilo presenetljivo, da oddaja v prvem delu ni govorila o pritiskih na pravosodje, temveč je Pirkovič Noviča radovedno spraševal, kako se počuti in kje bo zdaj našel delo (»Kakšni so vaši dohodki? »Kaj pa znate?«), zakaj je ta proces postal političen — kot da bi bilo težko opaziti, da samo zato, ker se je aktivirala Janševa stranka.
»Vi ste samo Milko Novič s Krasa,« je rekel voditelj in namigoval, da ni jasno, zakaj bi napadi SDS na »krivosodje« lahko motivirali — no, sploh v primeru Novič, ki je bil (ali je) tako nepomemben član te stranke, da je celo kandidiral za župana Sežane na listi SDS.
Povabljenec pa mu je podrobno razlagal, kako se je »odločil« (sic!), da je nedolžen in potem na tem gradil svojo obrambo.

Fotografije sodnic s titovkami

Voditelj pa ni in ni nehal. Znal je prisluhniti gostu in pasel radovednost ob njegovih razlagah, kakšna žrtev da je bil.
Nazadnje pa prišel do teme pritiskov na pravosodje in oproščenega še vprašal, kaj si misli o svojem sodniku: »Sodnik Radonjić je imel pogum po vašem?«
Čudno, prečudno! Le kdo bi si mislil, da bo sodnika, ki ga je oprostil in razglasil za »dokazano nedolžnega«, Novič pohvalil in dodal: »Take ljudi rabimo!«
Nastop sodnika in bivšega ministra bi terjal posebno analizo, vendar ni težko uganiti, o čem je uglašeni trio Pirkovič-Zobec-Gorenak soglašal: da so pritiski na sodnike strahoviti in da je o tem že vse povedala množica Janševih podpornikov, ki so dolga leta pred sodišči skandirali o krivosodju pod taktirko Odbora 2014 — sploh v času, ko ga je vodil sedanji Šarčev sekretar za nacionalno varnost dr. Damir Črnčec.
Voditelj je pokazal še fotografije sodnic — snete z Janševih portalov —, ki nosijo na glavi titovke. Bližal se je prezgodnji konec oddaje, toda Gorenak je imel še čas, da je melodramatično izrazil upanje, da je sodnik Radonjić s svojim dejanjem »zasejal seme med mladimi sodniki, da se bodo začeli obnašati tako, kot se obnašajo sodniki na Zahodu«.