Zadnjič sem gledala dokumentarec This is Paris o Paris Hilton. Ko sem ga omenila še parim drugim, so se vsi neki začeli zmrdovat. Tist pogled v stilu »glih še to se mi manjka, da gledam dokumentarec o eni razvajeni ameriški starleti«. Oziroma o prvi influencerki.
No, jaz sem si pa ga ogledala. Sicer sem že mal pozabila vse točno, ker pač zraven sede joint, in pol vse pozabiš, čeprov ko gledaš kakšno stvar, se ti pa un moment zazdi najboljša stvar posneta ever. Kdaj gledam serije zvečer zapušena in so drug dan ponovitve in jaz vsa vesela: »U, lej, novi deli so!« In pol jovo na novo gledam uno, k sem že včer.
Kakorkoli, men je bil zanimiv dokumentarec. Razlaga o svojem otroštvu, razlaga, kako je začela, razlaga pač o seb, itak. In o svojem liku, k ga fura pred ljudmi. Pač nek obrambni zid pred folkom. Izigrava pajaca, po domač povedan. In za to je mastno plačana in služi k nora. Ko pa pride dam, pa fukne une pete dol in gre v prvo trenirko pa v superge.

Fucked up

Moram pa rečt, da ma ful dober odnos svojimi oboževalci, z vsakim se slika, so na vezi itd. Predvsem ma pa skoz ene zmešane tipe. Same ene čudake, k jo ponižujejo, varajo, ni da ni. Posledično se seveda meče iz veze v vezo in nima ne familije ne otrok.
Pač, nekdo bo rekel, da ma preveč keša, polno rit vsega in kle neki jamra. Čist možno, sam keš ti ne bo prinesel sreče, če si v seb fucked up. In ona je. Ker sem se večkrat najdla v njej.
In kaj kurac bi lahk mele skupnega ena Paris, vsa zvezdniška, in en jaz, k jo je cel life sam marginala zanimala? Okej, pr fucked up se najdeva, če ne druzga. Pa da igra lik, zarad obrambnega zidu, tud tam sva si mal podobne. Da ma skoz sončna očala gor, da se ji ja ne vidi oči pred tujci, to mava tud. Nazadnje ko sem mela panični napad in histeričen jok in komi dihat, je blo točno zarad sončnih očal. Ker sem jih pozabla doma. Ljudje so me sam gledali, če sem res že znorela do konca. Un občutek, da vidijo v mene, me ubija. Pač, očala so moja varnost. Tak dvorezen meč. Po eni strani se skoz pisanje razgaljam ljudem, po drugi v živo nočem nč osebnega. 

Noben keš ti ni v pomoč

Ampak, back to Paris. Pol začne spet o svojem otroštvu in da se ji je zgodilo neki groznega. Spet bo kdo rekel, mah sej ni bla zlorabljena, posiljena, zdej pa kle neki trpi zarad take stvari. Jaz jo pa štekam. Punca je pač začela žurat, ko je bla najstnica. Logično, vse je mela, denarja k dreka in navali narod na ta najhujše diskače. In pol je eno noč spala doma, so kr uleteli eni modeli in jo zvekli iz postelje in odpeljali. V nek popravni zavod. Zdej točno se ne spomnim kok dolg je bla tam, vem sam, da so jih tud po samicah metali. Dvakrat je spizdila in prelufala ne vem kok kilometrov, sam vsakič so jo dobil, pa je mogla nazaj.
Tud se ne spomnim, al je bla v več takih zavodih al sam v temu. Bistvo je, da vem, kako se je takrat počutila.
Mene so prvič poslali stran pri šestnajstih. Da te nekam odpeljejo in tam pustijo. A vi veste, kako se takrat otrok počuti? Da so te lastni starši zapustili. In takrat ti noben keš tega sveta ni v pomoč.

In sem še bolj bluzila

In seveda sem vsakič nardila pizdarijo in so me iz povsod ven pometali. In sem še bolj bluzila v življenju. In so me vlačili po vseh živih ustanovah, hotli so me pustit kr po enih zavodih. In sem bluzila še bolj. Dokler me pri dvajsetih niso poslali za dve leti na drugo stran Evrope.
Vsakič sem mela občutek, da se me hočjo sam znebit, da sem sam en nebodigatreba in da očitno mislijo, da bi blo boljš, če bi meli sam brata. Pa smo živeli zelo lepo, denarja ni manjkalo, stanovali smo v Rožni dolini. Ampak to ti nč ne pomaga, če rabiš kar je najbolj pomembno — ljubezen in objem. Pozornost. Ne pa, ajde, zdej te bomo pustili tam, mi ne zmoremo, znajdi se. Bomo mi vse plačali, ti sam pejt. Jebalo vas vse plačali, če me boste pa čist samo spet nekje pustili.

Ambicije in litrce

In mogoče jaz tega nisem nikol povedala staršem, ampak Paris pa je. V tem dokumentarcu razlaga mami, kako ji je blo takrat, joka vmes in vidiš, da ni igra. In mama jo nazaj tko prazno gleda, da te kr zmrazi. In jebeš vso Hilton bogastvo, če maš tako mamo, da tud tega ne šteka. Seveda se drugim dogajajo velik težje fore, ampak vseen, tud drugi majo svoje rane. Najprej ti vse dajo. In ker so ti vse dali, se izgubiš in pol ti rečejo, pejt stran, slaba si za naš image. Sred noči te kr eni neznanci zvlečejo iz postelje.
Še najbolj se mi je zasmilila na enem DJ festivalu. Vsa vesela pride tja, ker bo vrtela muzko, se pa njemu tipu pijanmu odfuka. Tam jo začne grabit, se dret in na koncu ji še laptop z muzko vrže po tleh. Prov vidiš na njenem obrazu, kako ji je v sekundi vzel vso veselje in šel zjebat sceno. Neki, kar ji ful pomeni, in neki kar fura sama. Pač, spet si je najdla enga kretena. Tud kle bi lahk najdli skupne točke.
Vsekakor se pa nehajo pri ambicijah. Vmes ko cel čas razlaga, da kdaj je že vedla, da bo ona služla sama keš in prišla do milijarde, takrat smo mi pili litrce za Ljubljanico.
Ampak denar gor al dol, korono lahk dobiva obedve.