Zadnjič sem po sestanku v navalu lakote zavila do kruharne Mlinar na Celovški, nasproti hale Tivoli. Dečko je ravno delal sendviče. Na vrsto razrezanih štručk na zadnjem pultu je ravno polagal rezine sira. Takoj sem opazila, da to dela brez higienskih rokavic. Kar tako, z golimi prsti. Odložil je sir in pristopil do pulta. V glavi se mi je že vrtelo vprašanje, kako mi bo postregel. Kakšen manever načrtuje z rokami? »Eno temno sirovo štručko, prosim,« sem naročila sicer odločno — a v meni je že tlelo vprašanje, ali je sploh prav, da sem tam.
Vzel je klešče, zagrabil meni namenjeno štručko in jo spretno spustil v vrečko. Okej, do tu vse v redu, si oddahnem. Plačam en evro, kovanec je seveda vzel v roko, odtipkal na blagajno kodo in spustil evro v pravi predalček. Malo sem se odmaknila, a z enim očesom spremljala nadaljevanje njegovega dela. Moja slutnja se je uresničila. Ne da bi si umil roke, je nadaljeval s polaganjem sira na štručke. Higienska packarija!

Športna

Da marsikomu v kolesarskem športu ni prav, da Primož Roglič zmaguje na Vuelti — pravzaprav jim gre v nos na katerikoli dirki —, nam je medtem že jasno. Zakaj neki bi zmagovali marginalni Slovenci, če bi pa vendar morali zmagovati mogočni Španci ali Italijani ali Nizozemci ali kateri od Južnoameričanov, ki veljajo za kolesarske velesile.
Tako na Giru kot zdaj na Vuelti je Roglič zagotovo pokasiral največ odrgnin, bušk, strganih dresov, menjav koles med vsemi zvezdniki tega športa.
Petkov ponovni padec, ki so ga v konkurenčni ekipi Movistarja, za katero tekmujeta njegova največja tekmeca Valverde in Quintana, nameravali izkoristiti za nesramen pobeg in dokončno izločitev Rogliča z mesta vodilnega, je bila športno svinjska poteza. Ustavil jo je šele osveščeni, očitno neodvisni funkcionar tekme in uveljavil gentlemensko, nenapisano pravilo kolesarstva, da se v primeru zapleta in padca vodilnega počaka, da se vzpostavi stanje pred padcem. Ena sama pokvarjena športna ekipa je dovolj, da se privrženci odvrnejo od tega športa. Športna packarija!

Zakonodajna

Če davčnemu organu FURS ne plačaš obveznosti, se ti preprosto usede na prihodke. Če jih nimaš, ti zasežejo premoženje. Da le pridejo do »cesarjevega« denarja. Četudi je za poplačilo 124 evrov dolga treba prodati hišo. Oglobijo te tudi, če sosedu ali sorodniku pomagaš pri prekrivanju strehe. Brezplačno, kot se to dela med prijatelji.
Pa drugi strani pa lahko prijateljska naveza — zaradi luknjaste zakonodaje — reši podjetnikovo zadrego, ko se znajde v postopku poenostavljene prisilne poravnave. Tako se lahko znebi plačila tudi v višini 29 milijonov evrov. Popolnoma v skladu s črko zakona.
A da ne bo pomote: marsikdo misli, da ima Državni zbor, naše zakonodajno telo, dvojna merila. Sama mislim, da gre za nekaj hujšega. Ne gre za dvojna merila. Parlament preprosto ni sposoben poštene, poglobljene, pravične presoje, kakšne zakone sploh sprejema in kakšne posledice bodo ti zakoni imeli. Ne samo zgodovina in ideologije, tudi naš pravni okvir ustvarja razkol med Slovenci. Zakonodajna packarija!

Politična

Pred vrati je recesija, pravijo nekateri, ki padec rasti BDP s skoraj štirih odstotkov na letni ravni na 2,8% vidijo kot ohlajanje. Bolj zmerni mislijo, da se po letih debelih krav stanje zdaj normalizira in stabilizira. Da so štirje odstotki letne rasti nekaj nenormalnega — in da je to, kar se nam zdaj obeta, popolnoma okej.
Če kdaj, bi vlada prav zdaj morala pogledati svoje ključne resorje, ki že dolgo kličejo po reformah. Morala bi jih jasno napovedati in ne samo govoričiti, si zadati roke in se tega resno lotiti.
A ker tega ne naredi, pušča prostor za poskuse uvajanja delnih sprememb, kot je ukinitev (obveznega) prostovoljnega dodatnega zavarovanja — katerega ukinitev Levica veže na podporo proračunu.
V tem trenutku bi se morali fokusirati na širšo sliko stanja v Sloveniji in na skladno urejanje problematičnih žarišč — ne pa samo na en izziv, ki niti ni najbolj pereč.
Tako se bomo zaradi nabiranja političnih točk spet zaleteli v nekaj, kar bomo pozneje morda obžalovati in morali čez nekaj časa ponovno reševa. Zdravstvo zahteva celovit pristop. Politična packarija!
Higiene manjka na tem svetu. Pa ne samo v Sloveniji, ampak povsod. Osebne, športne, politične, duhovne, vsakovrstne. Notranje higiene. Dišeča, peneča in svilnato kremasta mila iz reklam pomagajo samo na zunaj. Žal!