Ampak po drugi strani je to višek zahrbtno tabloidne medijske nesramnosti, da si prireditelj drzne snemati udeležence pogovora tudi v času, ko kamera uradno ne teče, in potem po nerodnosti ali namerno — ali iz neke preračunljive malomarnosti — pusti, da posnetki uidejo v javnost. Kar je seveda brezplačna reklama zanje.
Varna hiša
Populistično zgrožena javnost je ob skrivoma posnetih posnetkih odreagirala zelo predvidljivo. V tem stilu: pravilno, zdaj vsaj vemo, kakšni so v resnici posplošeno rečeno kandidati — ali vsaj konkretna kandidatka —, ko misli(jo), da se ji(m) ni treba delati prijazne in pametne pred kamero s prižgano rdečo lučko.
Obenem pa je to bila za Brglezove (ali celo za Logarjeve) navijače samo še ena priložnost več, da sicer galantno zoprno NPM sesujejo kot premoženjsko dvoličnico.
Seveda pa je treba tudi vedeti, da je Pirc Musar rekla Brglezu med reklamami samo to, kar je malo manj osorno povedala že v oddaji sami: "Gospod Brglez ni objavil niti svojega premoženja".
NPM ima občudovanja vredno trdo kožo. Z veseljem ugotavljam, da je v njej vendarle nekaj pahorjanskega. Pahor je fasal še veliko več kot ona, a si je s ponosom v past ujete lisice raje odgriznil taco, kot pa da bi se pritoževal nad krivicami in polemiziral z dotičnimi mediji.
News v bistvu ni bilo to, da je NPM nekaj neprijetnega zabelila Brglezu. News je bilo to, da je njena izjava — ki pač ni bila (mišljena) za javnost — ušla iz studia. Da je bila zlorabljena. Da je bilo zlorabljeno Natašino upravičeno prepričanje, da je televizija nekakšna varna hiša, kjer lahko off-camera rečeš, kar hočeš.
Kar je bila pomota. In potem je bilo vse skupaj v duhu svobodnega škandaliziranja prepuščeno aplavzu ali zgražanju javnosti.
Lepa ironija
Pri vsem skupaj pa ni šla mimo mene lepa ironija, da je NPM že od nekdaj zastopala hvalevredno in pravilno stališče, da razlika med javno in privatno osebo — če sta utelešeni v istem fizisu — v bistvu ne obstaja. Da če skratka javna oseba nekaj izjavi, potem nismo dolžni upoštevati ali celo verjeti, da je to izjavila kot privatna oseba (v svojem prostem času) in da se njenega javnega alter ega to ne tiče.
NPM je dobila milo za drago. A taste of her own medicine. Na grd način je spoznala, da razlika med javno in privatno osebo obstaja samo kot fantazma fizisa, v katerem sta utelešeni.
Resnici na ljubo se Nataša Pirc Musar ni pretirano pritoževala zaradi uhajanja njenih besed oz. posnetka. Nasplošno ji je treba priznati, da ima občudovanja vredno trdo kožo. Tako da z veseljem ugotavljam, da je v njej vendarle nekaj pahorjanskega. Pahor je v svoji medijski zgodovini fasal še veliko več kot ona, a si je bil s ponosom v past ujete lisice praviloma raje pripravljen odgrizniti taco, kot pa da bi se pritoževal nad krivicami in polemiziral z dotičnimi mediji.
Ne ravno razjarjena
Kot beremo v povzetku (z vednostjo posnetega) pogovora, je Brglez nazaj vrgel protikandidatki, da so plače evropskih poslancev itak javno objavljene ali vsaj dostopne — kar je seveda res —, zraven pa še navrgel "davčno optimiziranje, ki prikrajša socialne blagajne".
Medvrstični namig na njenega soproga je NPM pogrel. Fina, kot je, je zato najbrž komaj čakala reklamni blok, da Brglezu pove, kar mu kao gre. (No, ni bila ravno "razjarjena", kot jo je opisal Požareporter, njen drugi najljubši medij.)
NPM je ta cinizem moral moralno zapeči. Brglezova pripomba je škodila njenemu — saj nič ne rečem — vzorno poštenjakarskemu imidžu, za katerega si kot kandidatka prizadeva.
News ni bilo to, da je NPM zabelila Brglezu. News je bilo, da je njena izjava ušla iz studia. Da je bila zlorabljena. Da je bilo zlorabljeno Natašino upravičeno prepričanje, da televizija funkcionira kot nekakšna varna hiša, kjer lahko off-camera rečeš, kar hočeš.
Angleška sol, off-shore
Res je, da davčno optimiziranje in predsedniška funkcija ne gresta skupaj. Ustanavljanje podjetij v davčnih oazah in fantomsko poslovanje iz le-teh je legalno, vendar kot ekonomsko neoliberalna atrakcija nim nobene zveze ne s poštenostjo ne s pravičnostjo.
A ta praksa v Sloveniji velja za eno bolj cenjenih oblik finančne iznajdljivosti. Kar je v deželi, tradicionalno naklonjeni švercerjem, logičen upgrade. Nekoč angleška sol, danes off-shore.
Kakorkoli že, NPM s tem nima nič. Morda ima njen mož, a tudi vsak očitek njemu bi izpadel kot diskreditacija po nezasluženem matrimonialnem asociranju. Pa vendar: ekstremno iznajdljivi se mi zdijo iz drugega sveta — in prav nič me ne mika, da bi jih volil kot človeka iz sosednje ulice.
Res pa je tudi, da smo preživeli predsednika, ki se je prej, še kot nekdo drug, proslavil z neobetavno izjavo, da s tremi jurji evrov plače ne more preživeti. Tako da bi bila ga. Martin Krpan do neke mere res napredek.