Odtenki našega ideološkega sveta: Viole, Green Dragons, Rumeni jopiči …

Del slovenske javnosti se je na novico o tem, da so štirje migranti v Beli krajini ugrabili starejšega možakarja, ga strpali v prtljažnik in odpeljali čez pol Slovenije do italijanske meje, odzval zelo podobno kot drugi del javnosti na nedavni požar v pariški katedrali Notre Dame. S sumničavostjo in posmehom in s teorijo zarote. Osemdesetletnika pač ne moreš stlačiti v kuferaum in voziti po Sloveniji.

Ja, tako kot se osemsto let star hrastov tram ne more vžgati zaradi kratkega stika. Verjamemo samo v tisto resnico, ki nas emotivno, ideološko in politično ustreza. In to ni značilno samo za eno (skrajno) strani političnega spektra.

Takšna reakcija na novico o domnevni ugrabitvi ne koristi prizadevanjem za več humanizma, solidarnosti, spoštovanja človekovih pravic in človeškega dostojanstva v odnosu do migrantov. Skrb za varnost državljanov ne ogroža humane migracijske politike, temveč jo omogoča.

Kaj daje humanizmu