Odkod ideja, da je mnenje najnižja oblika vednosti?

Zadnje čase je strašno popularna starodavna modrost, ki pravi, da je mnenje najnižja oblika vednosti. Evropska tradicija jo pozna že od antike. V raznih različicah in kontekstih se več kot dve tisočletji vedno znova vzpostavlja in izpostavlja. Včasih bolj, včasih manj relevantno.

V odnosu do pojmov, kot so znanje, védenje, resnica, bo mnenje vedno postavljeno v podrejen položaj.

To je logično. A to še ne pomeni, da ga lahko mirne duše odpravimo kot ničvredno. Pojmi, o katerih govorimo, so vse prej kot enoznačni in tudi razmerja med njimi so kompleksna.

V korona stvarnosti je omenjena krilatica pravi hit. In kar je najbolj zanimivo, uporabljajo jo zagovornice in zagovorniki agend, ki si stojijo radikalno nasproti.

Tudi to je po svoje razumljivo. Krilatica v resnici ni krilatica. Misel je izjava z zgodovino: oneliner, v katerem so zgoščene razvejane refleksije in idejni sistemi. Kot takšna pa ne more biti zaključek interpretacije, ampak šele njen začetek.

Moja...