V zadnji oddaji Vesne Milek Od blizu — z gostjo Severino Kojić, znamenito hrvaško estradnico — smo ta torek še enkrat spremljali voditeljičin poskus »intimnega in poglobljenega prehajanja v sogovornikovo osebnost, ki se bo pred nami razkrivala v nizu vprašanj, ki ne izgubljajo klasične novinarske ostrine«.
Tu je bil spet na delu kamuflažni disclaimer: napoved serioznega novinarskega truda je bilo dopolnilo pogovora z glasbeno divo o intimnih zadevah.
Naprezanje v to smer se seveda meri z željo, da bi v gostovo intimo »prehajali« čim bolj intenzivneje in da bi gledalci to potem cenili kot profesionalen rezultat. 
Toda tako to ne gre: več intime pomeni več podrejanja senzacionalizmu. Očitno so te prvine na TVS že udomačene.
Vesna Milek je gostjo predstavila s pričakovanimi fanfarami o ikonični fatalki, ki je pravkar izdala nov album — in pristala na zanjo menda redek daljši intervju na televiziji.
Upajmo torej, da se bo/je dobro prodajal.

Globoko novinarsko poslanstvo

O oddaji sem sicer že pisal. V tekstu Vesna Milek v postelji z Mirom Cerarjem sem se recimo čudil, da ji je uspelo zvabiti tedanjega predsednika vlade v svoj tabloidni format oddaje in ga prisiliti — no, saj se ni upiral —, da zaigra na kitaro. 
Tri leta pozneje mu taki ceneni populistični vložki na javni radioteleviziji ne morejo več pomagati pri vračanju izgubljene politične moči, pa če bi desetkrat nastopil v Vesnini oddaji.
To je bil tudi čas, ko so oddajo kategorizirali kot informativno in z njo štartali na primetime. Zdaj je končno del razvedrilnega programa. Infotainment smernice so manj skrivaške.
Danes je vse na svojem mestu. Oddaja je še vedno na sporedu. Svojo tabloidno profiliranost je izostrila z izbiro gostov in nezgrešljivo naracijo, ki bazira na  konceptu »slediti iluziji, da bomo nekoga pogledali — od blizu«.
Skratka, premeteno zastavljeno: po eni strani napoved vnaprej (samo)legitimiziranega vrtanja v človekovo zasebnost, po drugi pa prošnja za odpustke, če bomo na misiji globokega novinarskega poslanstva neuspešni.
Vse je previdno odeto v lažni videz, iluzijo, »navidezno klasičen pogovor z osebnostjo iz sveta popkulture, literature, slikarstva, filma, glasbe, gledališča, znanosti in tudi politike, a z neklasičnimi novinarskimi vprašanji, ki se bodo dotikala intervjuvančevega odnosa do življenja, ustvarjanja, ljubezni, duha časa, ki ga živimo.«

Muza, ki zagovarja pravice delavcev

A to še ni vse. V dramatični uvodni predstavitvi je sledil voditeljičin značilni obrat:
»Nekateri [Severino] vidijo kot Marilyn Monroe, drugi kot balkansko Madonno, saj je preigrala vse mogoče podobe in vloge: od seks simbola do zapeljivke, od Marije Magdalene do pretepene ženske in mučenice. Je estradnica, ki je svojo popularnost izkoristila tudi za rušenje predsodkov in nacionalizmov.«
In kot da bi se zavedala meje med estradno žurnalistiko in resnim novinarstvom, je Vesna Milek pohitela in Severino razglasila za aktivistko:
»Javno se je zavzemala za pravice delavcev, zagovarjala je možnost oploditve z biomedicinsko pomočjo in nasprotovala Jadranki Kosor, opozarjala na naraščajočo brezposelnost. Oboževale so jo mase, hkrati pa je bila muza mednarodno uspešnih umetnikov, pa naj bo to Goran Bregović, slikar Dimitrije Popović, skladatelj Matija Dedić in Tomaž Pandur.«
Ob tem je najbrž marsikdo pomislil, da o hrvaški Marilyn Monroe marsičesa še ne ve — še najmanj pa o njenem političnem aktivizmu.
Tako prijaznemu napovedniku je takoj sledilo pojasnilo gostje. Severina je takoj po vstopu v studio vsem dvomljivcem dala prav: tudi ona »se ni prepoznala« v nepričakovanem opisu, da je politična aktivistka.
Da bi voditeljica vsaj malo prikrila estradniški značaj oddaje — nedavno je v njej nastopila recimo Tereza Kesovija —, je k osebnosti Severininega formata najbrž hotela dodati še kakšno imenitnejšo identiteto. V tem primeru borke za pravice delavcev, žensk in socialne delavke, ki se — očitno neuspešno — bori proti brezposelnosti, predsodkom in nacionalizmom.
Ne rečem, da kaj od tega Severina priložnostno ni storila. Da pa bi jo javnost poznala po tem? Resno?

Solidna hrvaščina

V izrazito intimnem pomenkovanju, v katerem ni manjkalo tikanja, emocionalnih izbruhov in prikazov joka in laskanja v obeh smereh — v bistvu celo več s Severinine strani, ki ni skoparila s pokloni do Milekove —, smo videli tudi nekaj odlomkov njenih nastopov in video posnetkov, ki si jih je voditeljica jemala za iztočnice. Severina se je večkrat začudila njeni podkovanosti: »Pričala si o meni neke stvari, za koje ni ja nisam znala.«
Pogovor se je vrtel tudi okrog globokoumne sporočilnosti Severininih besedil. Najbolj sem si zapomnil modroslovno ekspertizo v zvezi z verzom »I kad me varaš s tobom lipo mi je«.
Kot že pri Terezi Kesovija je Vesna Milek eno uro govorila solidno hrvaščino. Moram poudariti: zelo solidno za slovensko javno radiotelevizijo. V nekem trenutku je sicer sama vanjo podvomila, a jo je gostja brž pohvalila, da je dobra. Vsekakor je njena hrvaščina bistveno boljša od slovenščine, ki jo boste slišali na HTV, ko bodo gostili kakšno Slovenko ali Slovenca.