Obračunavanje na družbenih omrežjih (in še kje): Zgrožen, ampak ne presenečen

Ob prebiranju zapisov na družbenih omrežjih sem v zadnjem času — ko se je volilna tekma že dodobra razgrela —, nemalokrat zgrožen. Zgrožen, ampak ne presenečen. Kdor vsaj občasno pokuka na 3. program nacionalke, je od predstavnikov ljudstva videl in slišal že marsikaj.

Normalno, da v tednih pred volitvami pade še kakšna bolj sočna beseda — če ne še kaj hujšega. Ampak bolj me skrbi to, da se večini ljudi to zdi očitno normalno. Pa kaj, če ga je poslal v p. m. — in na koncu: pa kaj, če ga je vžgal.

V času, ko so civilna gibanja dosegla marsikaj — pravice za LGBTQ+ osebe, za temnopolte, za Rome, za ženske —, je tako verbalno kot fizično nasilje postalo sprejemljivo.

Nekako mi ne sede

To bi še nekako razumel, če bi se dogajalo na desni. Me pa zelo preseneča, koliko jih to podpira iz levega bazena. Klofuta Willa Smitha po štirinajstih dneh še vedno odmeva.  Človek je kao branil čast svoje žene. Z batinami? Resno? A smo neandertalci?...