Kulumne
#desnica #levica #vlada
Nova vlada: Freedom’s just another word for nothing left to lose
Logo 28.02.2020 / 13.18

Ukvarjamo se z vprašanjem sovražnega govora, v resnici pa bi se morali ukvarjati z vprašanjem histeričnega govora.

Henry Hoppner Meyer: Blaise Pascal, 1623–1662 (jedkanica, 1833, negativ Fp)

Živimo v histeričnih časih. Pameten in priseben posameznik, ki mu ne preostaja drugega, kot da pasivno in v usodo vdano čaka, da se okuži ali ne okuži s korona virusom in/ali da bodisi na volitvah ali brez njih dočaka novo vlado, bo to histerijo gladko ignoriral.
Ne da ne razumem tega slogana: »Brez strahu. Proti koaliciji sovraštva.« Še predobro ga razumem. Jasno mi je, da so samo od strahu presrani levičarski ekstremisti v stanju šuntati sodržavljane, naj jih nikar ne bo strah desničarjev in da naj na kul in oh, kako urban način pokažejo civilnodružbeni pogum tako, da se jim pridružijo na demonstracijah, se sprehodijo od sedeža ene domnevno levičarske stranke do sedeža druge in obe pozovejo, naj si premislita glede kolaboracije z desničarji.

Faute de mieux

Že dolgo, predolgo se ukvarjamo z vprašanjem tako imenovanega sovražnega govora in kako ga zajeziti. V bistvu pa bi bilo bolj pametno, če bi se ukvarjali z vprašanjem histeričnega govora.

Ta neverjetna diskrepanca

Z leti in desetletji pa ugotavljam, da s tem nič ne rešim. Niti lastnega občutka za državljansko participacijo, kaj šele države same. Voliti — ali magari samo načeloma podpirati, če pač še ni volitev — eno stranko samo zato, da ne bi podprl neke druge stranke (in/ali da bi jo s tem onemogočil), se ne obnese. To samo povečuje naš lažni in prisiljeni občutek za državljanski angažma, predvsem pa našo brezbrižnost in apatijo.
Resno. Kako to, da se še niste zamislili nad to neverjetno diskrepanco: po eni strani vedno slabša volilna udeležba dokazuje, da nam je v bistvu vedno bolj vseeno, po drugi pa o politiki in o državi razmišljamo in govorimo vedno bolj histerično?
Ali ni noro, da se nam za vse to evidentno jebe — pa vendar se na to temo oglašamo kot največji fanatiki?!  

Rente in privilegiji

Včerajšnje Delo piše:

»Če smo realni, je antijanševsko razpoloženje na eni strani gotovo zmes nelagodja zaradi političnega sloga prvaka SDS in bremen, ki jih nosi v svojem nahrbtniku, in strahu pred izgubo rent in privilegijev na drugi.«

To je seveda res. Desnice niso nikoli toliko kompromitirali njeni nasprotniki — politični, sodiščni, medijski … —, kot se je kompromitirala sama. Res pa je tudi, da so mnogi proti vladavini desnice zato, ker so bile dosedanje vlade do njih materialno in simbolično prijaznejše.
Res pa je še nekaj: taiste rente in privilegije, ki jih bodo nekateri zdaj (verjetno) izgubili, bodo pod novo vlado dobili drugi.
A kakorkoli: manjše zlo v politiki podpirajo tisti, ki imajo kaj izgubiti. Tega državljanskega slepilnega manevra pa se ne grejo več tisti, ki nimajo česa izgubiti.
Freedom’s just another word for nothing left to lose. Ali z drugimi besedami, Pascalova stava. Ker racionalno ne moreš vedeti, ali Bog je ali ga ni, pač moraš staviti: če dobiš, dobiš vse — če izgubiš, pa ne izgubiš ničesar.

NAROČI SE
#desnica #levica #vlada
Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino NAROČI SE
Share on
Za boljšo izkušnjo na spletni strani uporabljamo piškotke