Večina mojih tekstov se nanaša na medije nasploh, medtem ko sem se profesionalno, raziskovalno in strokovno največ ukvarjala s televizijo. Pa vendar imam cmok v grlu, ko razmišljam o medijski sceni v Sloveniji. Na žalost bo vsaka strokovna ocena prepoznana kot politična.
Pogled na radiotelevizijo je v Sloveniji pogled za ali proti. Za levico ali proti njej in za desnico ali proti njej. To me skrbi. Danes ni mogoče izreči nobene resne strokovne ocene, ne da bi ti pripisovali strankarsko pripadnosti. Čeprav govorimo o enem od res pomembnih temeljev naše demokracije. Javni interes in javni servisbi morala biti daleč od politike in političnih akterjev. Mediji jih morajo podrobno, a z distanco opazovati, preučevati — in meriti z vatli, ki veljajo za vse enako.

John Reith: »To inform, to educate, to entertain.«

Glede na moje delo od študentskih let do danes bi zanikala samo sebe, če bi začela trditi, da javnega servisa v obliki javne radiotelevizij ne potrebujemo. Ob izbruhu pandemije je bila prva kolumna na temo, da so mediji v javnem interesu ključni za razvoj družbe. Obetala sem si celo, da zaprašen novinarski poklic dobiva stari lesk, saj je kazalo, da ga družba spet potrebuje. Kot oboževalka — ustvarjalka, raziskovalka, predavateljica (v različnih obdobjih, seveda) — kvalitetnega televizijskega sektorja si prizadevam, da bi ta ohranil svoj prostor pod soncem.
Javni RTV servis ima v družbi ključno vlogo. Na eni strani uresničuje zavezo do javnosti, obenem pa ponuja to, česar trg ne more. Uresničuje poslanstvo raznoterih pogledih. Skrbi za informiranje, izobraževanje in razvedrilo — kot je dejal prvi direktor BBC John Reith.

Ne da bi vedela

Ne da bi vedela za prihajajoče predloge zakonodaje, sem pred mesecem pisala o nujnosti reorganizacije RTV Slovenija. To vztrajno pometamo pod preprogo. Aktualna vlada ni prva, ki želi spremembe na tem področju. Že prejšnja je menda intenzivno delala na tem, a jih je prejšnji premier z odstopom prehitel za nekaj dni, zato predloga zakona niso oddali.
Razumljivo je, da to politika poskuša. Mnoge spremembe so nujne. Pa ne samo politika. Mediji rabijo spremembe, če hočejo preživeti in če hočemo, da preživijo. Še več! Obstoječa medijska zakonodaja ne upošteva niti nujnih priporočil Evropske komisije. 
The Guardian napoveduje, da bo 180 zaposlenih izgubilo službo. BBC napoveduje zmanjšanje delovnih mest v informativnem uredništvu še za 70, ob že napovedanih 450. (Po podatkih za leto 2019 BBC zaposluje 22.000 ljudi.)
Številke napovedujejo temačno obdobje za kakovosten medijski prostor, a upam, da se v celoti ne bodo uresničile.

Samo še všečki

Dejstvo je, da so spremembe nujne. Brez njih bomo oškodovani vsi: kakovostno novinarstvo, medijska industrija, državljanke in državljani, demokracija. Spremembe morajo potekati v več smereh. Najprej je treba vedeti, kaj obsega javni interes v državi, potem pa oceniti, kako lahko to dosežemo.
Zagotovo sta se čas in okolje za vse tradicionalne medije spremenila — in to v njihovo škodo. Tudi razumevanje javnega interesa je v digitalni dobi drugačno kot v preteklosti.
In nenazadnje: vodstva različnih platform in družbenih omrežij, ki medijem pobirajo vsebine in oglaševalce, so navdušena nad tem, da se nič ne spreminja. Z nasmeškom gledajo, kako se medijske organizacije ne znajdejo na trgu, kjer štejejo samo še všečki.