Nimam časa, živcev za spoznavanje vesolja. Niti z Neilom deGrasse Tysonom.

V roke mi je prišla knjiga Astrofizika za vse, ki se jim mudiNeila deGrasse Tysona. 

Fizike nisem nikoli preveč dobro razumela, sploh pa ne astrofizike. Poskušala sem se prebiti skozi meni nerazumljive strani. Iz njih sem se naučila, da je bila na začetku točka 0, neskončno majhna točka, polna vseh vesoljskih sil. V njej je vrelo od temperature. V nekem trenutku je začelo iz nje raznašati vesolje v neskončne širine. Temu lahko rečemo veliki pok. Zakaj se je zgodil, ni jasno.

Po devetih miljardah let se je »v nič kaj imenitnem delu vesolja« (na obrobju nadjate v ozvezdju Device) »v nič kaj imenitni galaksiji« (Rimski cesti) »v nič kaj imenitnem predelu» (Orionovem kraku) rodila »nič kaj imenitna zvezda« (Sonce). 

Moti me, da avtor na tak način opisuje našo galaksijo in naše Sonce. Zelo