Nikoli več ali že spet? Kar se je zgodilo, se lahko ponovi.

V prvih dneh vojne za Slovenijo sem se znašel v bližini takratnega mejnega prehoda Lazaret, med Debelim rtičem in Miljami na italijanski strani. Prizor je bil nadrealističen. Na naši strani je bilo vojno stanje. Poslopje mejnega prehoda je bilo obkroženo s slovenskimi policisti, v njem pa je bila skupina rekrutov bivše JLA, na katere so se drli pobesneli oficirji. Le nekaj metrov naprej so se zbirale gruče Tržačanov, ki so z zanimanjem spremljali dramo, ki se je odvijala na naši strani. Nekateri so kibicirali izza šanka bližnjega bifeja, drugi pa se niso pustili motiti in so se mirno sončili in namakali v morju. Na eni strani kalašnikovke, na drugi aperol spritz.

Ta izkušnja mi bo za vedno ostala v spominu. Le nekaj tednov prej sem se z vrstniki z vsega sveta učil za zaključne izpite na Evropskem kolidžu v belgijskem Brugesu in delal načrte za poletne počitnice, potem pa sem se čez noč znašel sredi vojaškega spopada. V tistem trenutku sem tako kot vsi...