Svečano izjavljam, da mi je vseeno, ali bodo trgovne ob nedeljah odprte ali ne. Se mi pa zdi smešna ta debata okrog tega.
Berem, da ne več ne manj kot 87% anketiranih podpira idejo, naj bodo trgovine ob nedeljah zaprte.
Ta plebiscitna večina se mi zdi sumljiva. Če ljudi vprašate, ali so za, da so trgovine ob nedeljah zaprte, bodo po mojem veliko raje odgovorili, da ja kot pa da ne. Ker je nedeljsko nedelo domnevna ali celo dejanska vrednota. Ljudje radi izpadejo moralni ali vsaj pametni — in predvsem v lifestyle trendu — celo pred anketarji, ki jih sploh ne poznajo. In zdaj je moderno biti kriptopotrošnik, navzven pa antipotrošnik.
Ko bodo trgovine ob nedeljah res zaprte — namreč ostale zaprte, ker trenutno so že —, jim bo pa žal. Ker veliko ljudi kdaj kaj pozabi kupiti v soboto ali v petek ali jim slučajno česa zmanjka. Še več pa jih gre raje v štacuno — pa čeprav samo peš za vogal — kot pa kam na izlet.
Špecerije stare šole. Nič jim ni manjkalo. Kruh, mleko, jogurt, maslo, zelenjava, salame, par konzerv, moka, sol, poper, čokolada, sladoled. Pa ne po deset različnih vrst ali blagovnih znamk. All you need. Za kaj več pa drugam. Pa četudi nikoli v nedeljo.
Ganljiva levičarska domislica
Najbolj smešen od vseh predlaganih predlogov je bil ta, da bi dovolili obratovanje samo tistih majhnih, privatnih, neodvisnih trgovin: v njih bi smeli ob nedeljah delati lastniki in/ali direktorji in/ali poslovodje plus upokojenci, študentje in prekerci vseh sort.
Kako ganljiva levičarska domislica! Tako imenovane ranljive družbene skupine pa smejo delati ob nedeljah in si pokvariti gospodov dan s prizadevanjem za dodatnim zaslužkom!
Poglejte: če je poanta nedeljskega nedela izboljšanje duhovne, psihozične, magari fizkulturne kvalitete žvljenja, potem naj ne dela nihče. Niti lastniki in/ali direktorji in/ali poslovodje majhnih trgovin plus upokojenci, študentje in prekerci vseh sort. Ker ti v bistvu niso nič na slabšem — ali vsaj ne tako, da bi to kdorkoli vedel — kot prodajalke oz. blagajničarke v megamarketih.
Trgovcem da gre za denar? Menda ja ne!
Neumnost pa se mi zdi tudi naslednje. Vzemimo naključen, a tipičen in zgovoren primer.
Kakih petnajst let trajalo — od ideje ali namere do otvoritve pred mesecem ali dvema —, da je Spar uresničil to svojo Alejo v Šiški. Spomnim se strašnih debat v Mestnem svetu MOL. Večina je bila proti. Eni so trdili, da je ekonomsko in urbanistično nesmiselno dovoliti gradnjo tako velikega nakupovalnega centra samo kilometer stran od že obstoječega Mercatorjevega. (Takrat še bodoči ljubljanski župan jim je bil hvaležen.) Drugi — recimo Vika Potočnik, prisežem! — pa so spet opozarjali, da gre trgovcem samo za denar.
Uf, kaj takega … Trgovcem da gre za denar? Menda ja ne!
Če ljudi vprašate, ali so za, da so trgovine ob nedeljah zaprte, bodo raje odgovorili, da ja kot pa da ne. Ker je nedeljsko nedelo vrednota. Ljudje radi izpadejo moralni ali vsaj pametni — in predvsem v lifestyle trendu — celo pred anonimnimi anketarji. In zdaj je moderno biti kriptopotrošnik, navzven pa antipotrošnik.
PS: Čez pult
Jaz sicer pogrešam majhne, privatne, neodvisne trgovine. Tiste s prodajo čez pult. Z eno ali dvema prodajalkama. Špecerije stare šole. Nič jim ni manjkalo. Kruh, mleko, jogurt, maslo, zelenjava, salame, par konzerv, moka, sol, poper, čokolada, sladoled. Pa ne po deset različnih vrst ali blagovnih znamk. All you need. Za kaj več pa drugam. Pa četudi nikoli v nedeljo.