Ponudba in povpraševanje

Netflixove produkcijske odločitve so odločitve poslovne narave. Podjetje ima dve možnosti. Ponudi lahko izviren izdelek — v tem primeru film ali serijo — in upa, da bo z njim privabil kupce, torej gledalce. Stavijo torej, da bo povpraševanje sledilo ponudbi.

Druga možnost pa je obrnjena in tudi varnejša: ponudi tisto, za kar ocenjujejo, da si publika želi. V tem primeru ponudba sledi povpraševanju.

Da prisega Netflix na drugo možnost, je bilo jasno že pri eni od njihovih prvih uspešnic — seriji Hiša iz kart. Serija je bila zasnovana s pomočjo algoritmov, ki so na podlagi podatkovnih baz o preferencah potrošnikov odločali pri dilemah o vlogah in vsebini. Algoritmi so recimo določili, naj Franka Underwooda igra Kevin Spacey in da naj David Fincher sodeluje kot producent.

Russo Bros.

V duhu sledenja željam potrošnikov ne čudi, da se je Netflix pri produkciji Sivega moža zatekel k tistim, ki se na franšizacijo najbolje spoznajo: k ustvarjalcem iz univerzuma superjunakov. Tako sta režijo prevzela brata Anthony in Joe Russo, podpisana pod najdobičkonosnejša Marvelova filma (Maščevalci: Brezmejna vojna, 2018, in Maščevalci: Zaključek, 2019).

Ideja je bila verjetno taka: "Ljudje imajo radi Jamesa Bonda in Marvelove filme, zato bomo ustvarili svojo različico Bonda, ki ga bosta režirala najuspešnejša Marvelova režiserja." A če bi razmišljali manj na prvo žogo — ali če bi si tudi tokrat pomagali z bazami podatkov —, bi morda ugotovili, da gledalci bondiad in filmov o superjunakih niso nujno presečna množica.

A to še ni največja težava filma.

Sierra 006

Gray Man, posnet po istoimenskem romanu Marka Greaneyja iz leta 2009, se začne v zaporu. Uslužbenec Cie Donald Fitzroy (Billy Bob Thornton) ponudi obsojenemu morilcu Courtu Gentryju (Ryan Gosling) — kot mladoletnik je ubil svojega nasilnega očeta — službo poklicnega morilca v okviru skrivnega programa Sierra. Agenti opravljajo umazana dela, kar obveščevalni agenciji omogoča izmikanje odgovornosti ("plausible deniability").

Gosling tako postane agent Sierra 6 ("007 je bil zaseden."). Osemnajst let pozneje ga pošljejo v Bangkok, kjer mora po navodilih Ciinega šefa (Regé-Jean Page) pospraviti novo tarčo. Pri tem mu pomaga Dani Miranda (Ana de Armas).

Toda v Bangkoku se zaplete. Izkaže se, da so ga poslali nad agenta Sierro 4, ki je prišel na sled šefovi koruptivnosti. Umirajoči agent izroči Goslingu USB ključek z obremenilno dokumentacijo. Vloga disidenta, ki ga je treba eliminirati, je tako dodeljena njemu.

B film

Dobra ilustracija tega, kar sledi, je recimo grad "Zbrka" na nekem hrvaškem otoku — čeprav so v resnici računalniško namontirali francoski grad Chantilly na otok Mljet. Dogajanje se seli z enega konca sveta na drugega — Bangkok, Berlin, Dunaj, Praga, Hongkong, Baku … Večji del filma imamo občutek, kot da je bila glavna preokupacija ustvarjalcev vprašanje, kako porabiti 200-milijonski budžet. Vrhunec tega predstavlja baje 40-milijonska scena raztreščenja središča Prage.

Lovu na agenta 006 poveljuje sociopatski morilec Lloyd Hansen (Chris Evans), ki ima za razliko od Goslinga — čigar brezizrazna stoičnost je tokrat strel v prazno — vsaj smisel za humor.
Ana de Armas, ki se je izkazala v zadnji bondiadi in so jo nekateri že videli kot novega Bonda, je kljub daljši minutaži tokrat žrtev slabega scenarija. Netflix bi ji lahko bil dodelil glavno vlogo, a so očitno presodili, da je Gosling finančno manj tvegana odločitev. Ko je v igri veliko denarja, je na stranski tir postavljena celo progresivna agenda.

Pričakovali bi, da bo film s takim proračunom — in z ustvarjalci, ki imajo izkušnje s produkcijo dragih filmov — vsaj na vizualni ravni dosegal višje standarde. Žal pa se izkaže, da Gray Man, ki je žanrsko blizu akcijskim B filmom, tudi res izgleda kot nizkoproračunski B film.