Nenekrolog za Marka Breclja: Judež Črni Peter je igral električno kitaro
V petek zvečer sem bil kot star, toda frustriran fan na koncertu Marka Breclja. Skoraj tri ure sem potrpežljivo prenašal dolgočasne, pomilovanja vredne neglasbene neumnosti samo zato, da bi slišal tistih nekaj njegovih 40, 45 let starih, genialnih in nepozabnih greatest hitov.
Morda je bilo zadnjič. Pa ne zato, ker ne bi več hotel. Zdaj, ko sem končno enkrat na stara leta probal, bi za tistih nekaj Brecljevih komadov, ki bi lahko bili spremenili slovensko popularno glasbo — pa je po njegovi poznejši krivdi niso —, potrpel še veliko dlje in prenašal še kaj hujšega.
Morda je bilo zadnjič zato, ker je Marko Brecelj s svojo tipično narcisoidno nebogljenostjo in avtodestruktivnostjo naznanil, da ima nekakšnega raka. Če sem ga prav razumel, kostnega.
Breclju kličem še na mnoga leta in si želim in upam, da gre samo za ultimativno potegavščino ali vsaj pretiravanje v okviru performansa.
Fleten kvartir, preste in pir
Marko Brecelj