Kulumne
#pahor
Nekega dne nam bo še žal, da Pahor ni več naš Instagram predsednik.
Logo 19.04.2020 / 21.19

Pahor je populist, vendar samo v tistih primerih, ko si to lahko privošči. Sicer pa se spretno izogiba kontroverznostim.

Moj sin Jonas se skriva za Pahorjevo lastnoročno podpisano fotografijo v predsedniški palači na dan odprtih vrat 26. decembra 2017. — [Fotografija: Marko Crnkovič]

Se spodobi, da se Pahor afna na Instagramu, ali ne? Mnogim je všeč, da imamo tako sproščenega in duhovitega predsednika, ki se zna na svoj račun pohecati, mnogim pa se zdi neumno, če že ne škodljivo, ker v tem vidijo devalvacijo njegove funkcije. Tudi sam vedno ne vem, kaj bi na to rekel.
Zadnje tri predsednikove objave na Instagramu mi recimo niso všeč. (No, pravzaprav mi jih ni všeč veliko.) Zadnji dve sta sicer predsedniški, politični, protokolarni, vzvišeni, moralni — pa vendarle čudni. Gre za video sporočili britanski kraljici Elizabeti in italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli. Pahor je skratka v imenu vseh Slovencev prenesel izraze podpore vsem Britancem in Italijanom v našem skupnem boju proti korona virusu.
Lepo, kajneda? Le kdo bi si drznil temu ugovarjati? No, pripominjam pa vseeno: Britanci in Italijani so bili deležni Pahorjevega nagovora zato, ker naš predsednik govori samo italijansko in angleško kolikor-toliko dobro, da se ne osramoti, če prebere s trotl-bobna nekaj stavkov.

Update

Resnici na ljubo: Pahor je v nadaljevanju [od prejšnje srede zvečer, ko sem pisal izvirni tekst, op. MC] objavil še video poslanice »španskemu kralju [Filipu VI.] in španskemu ljudstvu v skupnem boju proti koronavirusu«, »francoskemu predsedniku [Emmanuelu Macronu] in francoskemu ljudstvu v skupnem boju proti koronavirusu«, »češkemu predsedniku [Milošu Zemanu] in češkemu ljudstvu v skupnem boju proti koronavirusu« ter »hrvaškemu predsedniku [Zoranu Milanoviću] in hrvaškemu ljudstvu v skupnem boju proti koronavirusu«.
Če pustimo ob strani dejstvo, da Pahor naslovnikov ne omenja po imenu, je opogumljajoča voščilna serija primer za malo šolo tujih jezikov. Kot francista po izobrazbi in anglista po življenjskem treningu sta me seveda najbolj zmotili njegovi poslanici v francoščini in angleščini — kot nasplošno romanista pa mi je bila nasprotno Pahorjeva španščina prav všeč.
Toda čigava španščina pa človeku ne bi bila všeč? Francoščina je za nenativnega govorca bistveno težja ob španščine in italijanščine. Čeprav bi od Primorca pričakoval za malo terco bolj prijetno melodijo. Lepo pa je bilo slišati tudi njegovo češčino. To je tudi en tak simpatičen jezik, kajneda. Naj poskusi še v ruščini.
Pa še nekaj: čakamo, da bo Pahor vsaj za nazaj povedal kaj spodbudnega kitajskemu predsedniku Xi Jinpingu »in kitajskemu ljudstvu v skupnem boju proti koronavirusu« v mandarinščini.

Dejvi Hrušovar z Erjavčeve 17

Tretji posnetek oz. košček posnetka na Instagramu pa je dejansko bizaren. Pahor je v torek obiskal Dom za varstvo odraslih v Velenju in z varovanci na balkonih z megafonom v roki na trati pred domom zapel Dan ljubezni od Pepel in kri!
Če zanemarimo predsednikovo pomanjkanje posluha, je bolj neverjetno dejstvo, da se je ne več ne manj kot 57 ljudi (če sem prav preštel) iz statistično in zdravstveno najbolj rizične skupine prebivalstva tesno eden ob drugega nabilo na ganke v treh nadstropjih in pritegnilo nesojenemu Dejviju Hrušovarju z Erjavčeve 17!
In potem se še čudite, da je tri četrtine vseh umrlih zaradi korona virusa v Sloveniji iz domov za ostarele?!

Polomi, posreči

A kot rečeno, predsednik ga pogosto polomi, včasih pa se mu tudi kaj posreči. Vsaj toliko, da ne povzroča škode in nikomur ne dela sramote. Niti sebi ne. Toda en général mu je treba priznati, da so njegove frivolne in neobvezne predsedniške domislice — neglede na distribucijski kanal — v kontekstu politične oblasti originalne in roko na srce tudi nepretenciozne.
Res je sicer, da je Pahor na čelu ene od tistih držav, v katerih predsedniki — torej bolj ali manj protokolarni, moralni, simbolični, ne toliko operativni voditelji — nimajo veliko zelo resnih ali vsaj ne zelo usodnih pooblastil oz. nalog.

Pahorjevi čevlji

Pahorju očitajo, da je populist in da flirta z državljani. To je sicer res. A dejstvo je, da predsednik strogo ločuje, kdaj je treba biti dostojen in državotvoren in kdaj si lahko privošči zajebancijo. Pahor je vsekakor populist, toda populist je samo v tistih primerih, ko si to lahko privošči. Priznati mu je treba, da se spretno in uvidevno izogiba kontroverznostim. Pahor ne meša stvari in nikoli ni dvoumen. Tudi ni nikoli ironičen — razen do samega sebe — ali kaj šele ciničen. Trivialen je izključno pri trivialnih zadevah. Njegovi državniški nastopi v zvezi z resnimi zadevami pa so temi primerno mirni in dostojanstveni — čeprav kdaj tudi ponarejeni, pretenciozni in patetični —, kot se za predsednika spodobi.
Mislim, da Pahor prekleto dobro ve, kaj dela. In tudi pazi, kaj dela. Funkcija predsednika Republike zaradi njegove občasne neresnosti ni prav nič načeta. Čeprav je res, da bo njegov naslednik že čez dve leti imel težave, ko bo obuval Pahorjeve čevlje. Ampak to bo pač njegov problem, ne Pahorjev. Pa tudi naš ne. Nihče nas ne sili, da bi imeli radi dolgočasneže. Pogrešali pa ga vsekakor bomo.

NAROČI SE
#pahor
Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino NAROČI SE
Share on
Za boljšo izkušnjo na spletni strani uporabljamo piškotke