Revija

Ne spadam v noben ideološki kamp in svoj odpor do obeh tudi pokažem

21.2.2020 / 06:05 Komentiraj
Zato me nikoli ne vabijo v skrivnostne združbe posvečenih. Nimam stricev, nihče me ne poriva naprej, nimam privilegijev.

Mojo mladost je nehote zaznamovala ta klinčeva komunistična revolucija in kasnejši komunistični režim. Odraščal sem v veliki, navzven zelo črni družini. Mojemu dedku in babici je namreč agrarna reforma pobrala večino zemlje. Ko sem bil majhen, sta pripovedovala, kako so po vojni prihajali komunistični biriči in plenili svinje in krave in pridelek in da so jih morali skrivati.

Kalvarija se je nadaljevala, ker sta se najstarejša sinova (izmed dvanajstih otrok) odločila, da gresta za duhovnika, in so preostalih deset baje še dodatno šikanirali v šoli.

Pri nas doma ob večerih niso nikoli govorili naglas. Ves čas so pogledovali k oknom in poslušali, ali se slišijo pritajeni koraki špicljev okrog hiše.

Kratek povzetek: Vseeno mi je za bele ali rdeče. Z enimi in drugimi sem razčistil že v osnovni šoli. Pomembni pa so mi odprtost duha (progresivnost namesto nazadnjaštva), humanost (enake možnosti za vse, spodobno plačilo za vse in da družba

»Pri nas doma ob večerih niso nikoli govorili naglas. Ves čas so pogledovali k oknom in poslušali, ali se slišijo pritajeni koraki špicljev okrog hiše.« — [Fotografija: Marko Crnkovič]
NAROČI SE PRIJAVI SE

Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino. NAROČI SE