V knjigi Prvi spol govorim o ženskah. Bolje rečeno o »moškinjah«. Zdelo se mi je prav, da elaboriram svoj antifeminizem v konsistentno celoto, z repom in glavo in z dispozitivom. Redkim se je sicer uspelo prebiti skozi ta antifeministični špeh vse do zadnjega (osmega), zelo berljivega in za laike pisanega z naslovom Penis in ženska želja.
No, pred kratkim se mi je oglasila neka moja fenica. Ženska v poznih tridesetih, osebno se še nisva srečala, ker živi na drugem koncu Slovenije. Ima kar zanimivo osebnostno strukturo. Psihiatri so ji diagnosticirali MOM (mejno osebnostno motnjo, borderline).
Del najine debate objavljam z njenim privoljenjem. Takole mi piše:

»Berem tvojo knjigo … Torej: moški ženski daje, ženska sprejema … Ampak moški ženski nič ne daje, moški v seksu samo dominira in si hrani občutek večvrednosti. Je tako? Ker … Enkrat sem imela spolni odnos, kjer sem imela oblečen umetni penis [verjetno je imela opasan dildo, op. avt.]. Takrat nisem imela občutka dajanja, ampak zadovoljujoč občutek dominantnosti. Kaj praviš na to? Redkokateri, samo bolj razviti moški si prizadeva, da bi pri seksu zadovoljil tudi žensko.«

Kompleksni konteksti

Dotično kar dobro poznam. Ima profeministična nagnjenja. Vleče jo v biseksualne, da ne rečem lezbične vode. Zato sem na ta njej zapis odgovoril samo z gifom face zaprepadenega moškega.
Ona pa meni nazaj: »Sej vem, da imam prav. Zato se pa počutite kastrirane, ko ženska reče ›ne‹.«
Hitro, ampak na kratko sem se ji zoperstavil: »No, ni tako enostavno.« Poglobljeni razpravi sem se odpovedal, ker je preveč kompleksna in ker mnogih teoretskih kontekstov ne bi razumela.
Ampak ženska je vztrajala:

»O, seveda je! Zato se moški počutite kastrirani, ko je ženska na višjem (komandirskem) položaju od vas. Ker je očitno v naravi moškega, da dominira. Nad žensko. Zato med drugim moški iščejo mlade punce, študentke, ker še ne znajo razmišljat s svojo glavo. Odrasle ženske pa se zavedajo, da moški v seksu bolj kot kaj drugega hrani svoj občutek dominantnosti. Pa ego. Ni več naivna! Pa že sam začetek seksa! Ženska kleči na kolenih in da v usta moški spolni organ. To je čist suženjsko! Potem pa moški hoče še deep throat, ki je za žensko neprijeten. In mu to da še več občutka dominantnosti. Sadizem! Sej je libido tud v igri, da si ženska želi penis v vagini. Ampak samo v vagini. Ostalo je razvada moških.«

»Znam, znam.«

Ker se nočem razpisati in oporekati — ker vem, da bo sledil izbruh besa —, sem modro tiho. Ona pa še naprej:

»Iskreno povedano, zadnjič mi je bil seks dolgocajten. Potem pa mi narcis na koncu še dvakrat vpraša, a je bil priden? Jaz pa njemu celo telo zmasirala, od vratu do stopal, na obeh straneh telesa … To je bilo tudi edino, kar mi je bilo všeč. Sam seks pa mi z njim nikoli ni bil všeč.«

Ne bom rekel, da nisem vedel, kaj naj ji na vse te njene čudne in specifične izkušnje ter doživete občutke rečem. Napisal pa sem ji:

»Ti še nisi izkusila pravega moškega. Večinoma magnetiš neprave moške na sebe, zato imaš takšne misli, teorije, ideje, mnenje.«

Ampak ona v svoji zagnanosti in z vsemi možnimi nakopičenimi občutki kar ni in ni nehala: »Mogoče res. Ampak večina moških je takih, kot jih opisujem.«
Jaz pa sem gonil svoje: »Moških občutkov ne znaš pravilno brati.«
Pa spet ona nazaj: »Znam, znam. Bolj kot oni sami sebe. Psihoanaliza je bolj moškim pisana na kožo. Ko moški vidi lepo žensko, nastane v njem želja, da bi ji dominiral. Če mu uspe, se počuti kot vladar sveta.«

Da bi ji služil

Da bi bil bolj prepričljiv, sem ji z malce osebnim pridihom dopovedoval še naprej:

»Popolnoma zgrešene poglede imaš. Ko jaz vidim lepo žensko, me prevzame občutek, da bi ji služil, da bi ji izpolnjeval želje, da bi ji pomagal, če je v stiski. Rad bi, da bi ob meni uživala, ne pa trpela. Nobene želje po dominaciji nimam.«

Ona pa še kar naprej: »Imaš pa željo, da bi klečala na kolenih in ti ga fafala.«
Prav na živec mi je stopila. Poznam take feministke. Ker zdaj res nisem več vedel, kaj ji še naj rečem, sem se fantazijsko razpisal:

»Samo, če si želi. Če ne, je ne bom silil. Iščem ženske, ki fafajo z užitkom, ne pa da se matra. Vidim, da razmišljaš kot klasična feministka.«

Ona pa je štrikala naprej:

»Mogoče so se mi kromosomi mal pomešali. Ali pa sta me zadnja dva seksa odbila. Če kaj čutim do osebe, potem grem tudi na kolena in uživam. Ne vem, priložnostni seksi me odbijajo. Včasih me niso, ko sem bila še naivna. Pa raziskovala sem. Zdelo se mi je samoumevno. Zdaj pa preveč razmišljam.«

Najbolj naraven seks?!

Nedavno sem v oddaji Beremo na Novi24TV rekel, da so feministke in tudi nekatere »moškinje« seksualno specifične, da ne rečem »zblojene«. 
Najbolj zagnane feministke, torej aktivistke, sem že nekajkrat označil kot prtegnjene,ki bi jih bilo mogoče diagnosticirati z MOM.
Mnoge od njih se pri klasičnem seksu počutijo premagane. Normalnim ženskam to ne pride na misel. Tudi pri oralnem seksu ne, vključno s kunilingusom.
Lezbijke tudi trdijo — pa ne samo lezbijke, temveč tudi druge feministke, kot recimo Eva Bahovec —, da je lezbični seks najbolj naraven, ker v tem primeru nobena od žensk ne zmaga. To seveda izhaja iz predpostavke, da pa v heteroseksualnem seksu moški žensko premaga.
Halo?! Ženska, ki tako razmišlja, mora biti fejst zblojena, (osebnostno) motena. Feministke sploh ne dojamejo, v čem je error takega pogleda na heteroseksualni spolni akt, da v spolnem aktu moški »premaga« žensko.