Da ne bo pomote: to ni tekst o Applovih najnovejših gadgetih, temveč o inferiornosti slovenskega političnega, poslanskega, še posebej opozicijskega načina razmišljanja vis-à-vis umetne inteligence oz. strojne, digitalne pameti.
watchOS 7, najnovejši operacijski sistem za Apple Watch, ima tudi funkcijo za spodbujanje in kontrolo umivanja rok. Ura te od prihodu domov — oz. na lokacijo, ki jo določiš — opozori, da si umij roke. In to takoj, še preden se sezuješ in odložiš nahrbtnik ali nakupovalno bisago. Takole piše na številčnici:

»Time to Wash. | To help you stay healthy, it’s a good idea to wash your hands when you get home.«

Lajk za nagrado

In ko Apple Watch potem zazna — če ga ubogaš — in le zakaj ga ne bi? — gibanje dlani (zapestja) pod pipo in/ali žuborenje vode, začne odštevati 20 sekund, kar je priporočljiv čas temeljitega umivanja rok. Nazadnje, če si roke dovolj dolgo miliš in splakuješ, pa te ura nagradi še z lajkom.
Edini problem te hvalevredne, četudi malo smešne pogruntavščine je v tem, da začne Apple Watch sekundirati umivanje rok tudi v primeru, ko pomivaš posodo.
Vizualno gledano je uporabniška izkušnja tega opomina v bistvu nekak smart kič z balončkasto countdown šrifto in obilico mehurčkov, ki ga od Appla sicer nismo vajeni.
Je pa zabavno. Nič narobe, če nas na to opozori kao pametna ura. Še posebej ne med korono. Čeprav, kdo pa si umiva roke res 20 sekund? Človek si ne more kaj, da mu ne bi zapasal digitalni piškotek z zapestja.

#OF

Na včerajšnjem Siolu smo skratka brali, da si poslanci Alenke Bratušek niso naložili aplikacije #OstaniZdrav »in si je tudi ne bodo« — ker da so že prej »nasprotovali uvedbi […], saj je nedomišljena in predstavlja grob poseg v človekove pravice«.
Nedomišljena že mogoče — in predvsem naivno optimistična —, nikakor pa ni »grob poseg v človekove pravice«.
S tem so dali prav posrečeni misli Žige Turka v kolumni prav tam:

»Ne držati se pravil v zvezi z epidemijo postaja del tradicije Osvobodilne fronte.«

Poanto Turkovega teksta podpira tudi dejstvo, da so si vsi poslanci SDS, DeSUS in SNS inštalirali #OstaniZdrav, medtem ko v stranki SMC to bolj demonstrativno in deklarativno uporabniško gesto samo »podpirajo«. SD, LMŠ in Levica pa na vprašanje uredništva sploh niso odgovorili.

Poligon samopotrjevanja

Pred časom sem se na Twitterju zapletel v debato o tem, da leve stranke ne naredijo dovolj za ozaveščanje ljudi za spoštovanje temeljnih, vsakdanjih protikoronskih ukrepov — ali da so s slabim zgledom celo odkrito proti. Vztrajal sem pri stališču, da je ta domneva tipična desničarska insinuacija.
Vsegliharska, a ne netočna razlaga je po mojem v tem, da si politiki nagajajo. Opozicija oporeka vladi za vsako ceno — karkoli že si ta zamisli. In obratno.

Kaj nas lahko zbliža

Ta vlada ima smolo in obenem srečo, da je zavladala v obdobju pandemije. Mnogi ji pripisujejo krivdo za vse, kar jim gre v dani situaciji neizogibno na živce, mnogi pa tudi zasluge za učinkovitost — ne da bi eno ali drugo bilo nujno res.
Kar zadeva korona virus, te vlade ni treba kriviti za napake, četudi jih je resda zagrešila, niti ji ni treba biti hvaležen za ukrepe, ki so morda res učinkovali.
Toda med večnimi nezadovoljneži in večnimi hvaležneži je vedno več takih, ki se iz nekega posplošenega nezaupanja do vseh — in nejevere v vse, česar si ne znajo razložiti in/ali nočejo sprejeti — upirajo kar tja v en dan in neglede na svoje politične preference.
Nošenje mask, umivanje rok, razkuževanje in distanca med ljudmi so lahko nekaj popolnoma normalnega in sprejemljivega. Celo v okviru te tragične nove normalnosti. Vse, kar za to rabimo, ni nujno pamet oz. razumevanje atomske fizike ali epidemiologije. Vse, kar za to rabimo, so empatija, odgovornost, odpoved hedonizmu in … — socialna previdnost. Bolj kot distanca. To nas lahko celo zbliža.